Naše napake se obnašajo kot virusi

OGLAS

KAJ SO VIRUSI?

Virus v latinščini pomeni strup. Znanstveniki si še vedno niso enotni, ali je virus živ ali ne. Ima dedni zapis (DNK ali RNK, nikoli pa obeh hkrati), ki ga obdajata beljakovinska kapsula in tekoča maščobna obloga, kar ga dela podobnega živim bitjem. Po drugi strani pa nima ustreznih celičnih mehanizmov za lastno razplojevanje, kar ga uvršča med nežive oblike, saj je definicija živosti med drugim tudi to, da se je organizem sposoben sam razmnoževati. Virus je tako tipičen parazit, ki sam ni sposoben živeti in za svoje življenje in razplod potrebuje živo celico gostitelja. Poznamo okoli 5.000 vrst patogenih virusov, ki lahko okužijo katerokoli živo celico. Ko virus pride vanjo, jo ‘prisili’, da začne reproducirati njegovo DNK (RNK). Tako celica postane ‘tovarna’ novih virusov, ki nato napadajo in okužujejo še druge celice. Pri tem okužba lahko poteka opazno, lahko pa tudi neopazno. Ker virusi nimajo celičnih struktur, na katere bi delovali antibiotiki (kot jih imajo npr. bakterije), je take okužbe nesmiselno zdraviti z njimi. Poleg tega pa virusi tudi zelo hitro mutirajo (se spreminjajo). Zdravljenje virusnih obolenj je tako dejansko v celoti odvisno od moči našega imunskega sistema, ki virus napade in ga uniči ter tako tudi prepreči njegovo razmnoževanje. Zato je smiselno s primernimi preventivnimi, higienskimi in drugimi ukrepi skrbeti za svoj imunski sistem, ob virusnih okužbah pa ga še dodatno podpreti. Uspešen napad na viruse rezultira v našem zdravju  oz. ozdravljenju, če naš imunski sistem v boju z njimi ni uspešen, pa vedno bolj zbolevamo in na koncu tudi umremo.

ANALOGIJA NAŠIH NAPAK Z VIRUSI

OGLAS

Naše napake se obnašajo podobno kot virusi.

1.    So paraziti, ki brez tega, da jim mi dajemo življenje, ne morejo živeti.

2.    Mnogih napak se ne zavedamo, zato ‘okužba’ z njimi poteka tiho in neopazno, spet druge pa so vidne in jih z lahkoto prepoznamo.

3.    Če napak ne popravljamo, te s časom rastejo, kot raste in se množi virus, če mu naš imunski sistem tega ne uspe preprečiti.

SE NAM RES NI POTREBNO SPREMINJATI?

Ker virus v latinščini pomeni strup, naše napake pa se obnašajo kot virusi, so naše napake dejansko naš strup. Nihče od nas ni brez napak. A če jim dajemo življenje, če na njih pristajamo in jih ne popravljamo, s časom dejansko vedno bolj zastrupljamo sami sebe. In kot nas lahko ubijejo virusi, so za nas lahko usodne tudi naše napake, če tega ne uspemo preprečiti. Ker pa smo mi sami tisti, ki napakam življenje dajemo, smo mi sami tudi tisti, ki jim ga lahko vzamemo.

Ko nas torej nekateri učijo, da smo dobri taki, kot smo in da se nam ni potrebno spreminjati, se moramo vprašati, ali je temu res tako. Ali pa je prav ta miselnost naša največja napaka, s katero se dejansko vedno bolj zastrupljamo in ki nam vsak dan jemlje življenje, dokler nam ga nekoč tudi dokončno ne vzame. Seveda je iluzorno pričakovati, da napak ne bomo več delali. Ni pa iluzorno pričakovati, da spremenimo svoje mišljenje in delovanje. Da torej namesto da nanje pristajamo, jim dajemo življenje in zaradi njih trpimo, začnemo svoje napake prepoznavati, popravljati, po možnosti preprečevati in jih ne ponavljati. (Le) na ta način bomo s poti, ki nas vodi v zanesljivo smrt, stopili na pot (svoje) ‘odrešitve’ in (večnega) življenja.