Vsak od nas nosi v sebi težo preteklih ran, zamere ali občutkov krivde. Odpustiti ne pomeni pozabiti, temveč se osvoboditi verig, ki nas vežejo na bolečino.
Danes se osredotoči na odpuščanje – sebi za napake, ki si jih storil/a, in drugim za bolečine, ki so ti jih povzročili. Če ti pomaga, napiši pismo (ki ga ni treba poslati) osebi, ki ti je storila krivico, ali pa sebi, in izrazi v njem vse, kar si želiš sprostiti.
Dihaj globoko in ob vsakem izdihu si predstavljaj, da izpuščaš težo zamere. Ko odpustimo, ne oprostimo nujno dejanja druge osebe, ampak si dovolimo, da nas to dejanje ne definira več.
OGLAS
Vprašaj se: Kaj bi se zgodilo, če bi danes spustil/a vso težo, ki jo nosim? Kako bi se počutil/a?
