Naš planet je božansko lep. Če se človek zna ustaviti in pogledati okoli sebe je to lahko trenutek, ko se povežemo s sabo in z vsem kar je. Narava je del nas. Nekaj kar potrebujemo na svoji poti, saj nas odmaknjenost od narave prav tako odmakne od izvora življenja samega.
Sodoben človek je zgradil okoli sebe ogromne betonske džungle v katerih ni več sledu o naravi. Velik del populacije svoj čas preživlja izklučno v mestu in nekateri med njimi se narave bojijo. Ne znajo več spati na prostem, zakuriti ogenj, imeti piknik ob reki. Sodoben človek se je navadil na luksuz, ki ga ponuja današnja družba. Današni otroci se vedno manj gibljejo in veliko preveč časa preživijo za ekrani. Starši, ki sami nimajo stika z naravo, ne znajo to prenesti na otroke in tako je vedno več generacij, ki pozabljajo na pomen narave in njene vloge v življenju.
Narava nam lahko da ogromno, če znamo to videti in od nje sprejeti. Ko znamo videti lepote, ki nam jih narava ponuja, takrat lahko začutimo občutek miru in topline. Opazovanje lepote pa nas zlije s tem trenutkom. Čas se ustavi in za nas obstaja edino ta trenutek in to je vse kar imamo. V naravi nas ne motijo nobeni reklamni panoji ali kar koli materialnega. Trenutke, ki jih preživljamo v naravnem okolju planeta zemlja so lahko podobni polnjenju telefona. To je pravi način, da poiščemo sebe, se energetsko napolnimo in lažje živimo vsak naslednji dan svojega obstoja.
Živimo v utvari materialnega sveta, ki nas želi preusmeriti v neko iluzijo obstoja, ki obstaja zunaj nas. Občutke lepote iščemo izven sebe in ne znamo najti pravih življenjskih vrednot. Te prave pristne vrednote pa so v naši notranjosti in veliko lažje jih bomo odkrili, če se bomo povezali z naravo. Ustavimo se za trenutek, poglejmo prelepo nebo, poslušajmo ptičke, ki čivkajo, deročo reko in njeno prelepo strugo. Toliko je lepote okoli nas, da nima smisla zapravljati čas za lepote materializma okoli nas, ker nas to vodi v slepo ulico. Na zemljo smo prišli z namenom, da zopet najdemo sebe in izvor od koder smo prišli.
Narava nam lahko zelo pomaga, če ji to dovolimo in se spoprijateljimo z njo. Pustimo ji, da je naša zdravilka. Pojdite za vikend k kaki reki, zakurite ogenj, pripravite kosilo in uživajte na prostem. Kdaj pa kdaj prespite v šotoru ali pa celo pod milim nebom in opazujte zvezde na nebu. Mogoče boste presenečeni nad seboj in boste v teh preprostih “taborniških podvigih” našli pravo zadovoljstvo. Nikoli ne boste vedeli, če ne boste poskusili.
