Ko se posvetimo delu na sebi, se igra komaj začne. A to ni navadna igra, to je igra dogovorov, dogovorov s samim sabo. In če tem dogovorom ne sledimo, nas energija začne vleči nekam drugam.
Vsakokrat, ko namreč izpolnimo dogovor nas energija začne vleči v začrtano smer, prav tja, kamor smo se podali. In če ne, no, nič takega, a odmaknemo se od tistega, kar se želi manifestirati skozi nas. Da, s tem, ko smo podali namen, smo se podali na vražje potovanje, kjer je mnogo ognja, težav hkrati, a ko prispemo na cilj, je vse kot mora biti. In kako je to?

Vse kar splaniramo, se začne udejanjati na nekem nivoju, vse začne podpirati neke vrsta podporna energija. Ta energija se začne množiti eksponetno, ko počnemo več tega, kar si splaniramo v isto smer. In med tem, ko hodimo po svoji poti, po poti namreč, ki smo si jo splanirali, nas čakajo vse mogoče dogodivščine, vse od dobrega, pa do slabega, kar je odvisno od naših vnaprejšnjih ravnanj v zvezi s planiranjem in neizpolnjevanjem svojih obveznosti.
Seveda, pa vse le ne temelji na tem, kar si želimo mi sami. Gre se namreč za igro dvojnosti in ker nismo popolni kreatorji, če nismo usklajeni s tem, kar se želi ustvariti v življenju, potem je naša pot zelo nepredvidljiva in prepuščena temu kar se želi zgoditi.

In kaj se želi zgoditi? Energija, duh, življenje ali kakorkoli že to poimenujete, živi svoje življenje, svoje lastno, in če smo pozorni na ta tok, ga lahko zaznamo, saj smo v končni fazi mi njegov del. Da, mi smo del življenja in bolj se mu podredimo, temu toku namreč, da nas odnese kamor je za nas primerno, bolj doživljamo na svoji poti ti. sinhronicitete oz. dogodke, ki so v sozvočju.

Biti v sozvočju z nečim, pomeni vibrirati na isti frekvenci, biti enak, obnašati se na enak način, nihati isto. Ko nihamo isto, kot neka “zunanja” manifestacija, ki je pravzaprav notranja, saj smo vsi v istem polju življenja, se dogaja v obeh isti proces. In ko poslušamo svoj lasten proces, slišimo pravzaprav proces vsega kar je – slišimo tudi proces, ki se odvija v onem drugem dogodku ali stanju.

Če z zaupanjem sledimo svojim občutkom, se bomo vedno bolj uglaševali na čutenje tega, kar se dogaja v okolju, predvsem pa sledenju stvarem, ki imajo za nas pomen, saj se bo vedno bolj začela za nas izgrajevati energija, ki nas bo v končni fazi vedno bolj peljala v smer kamor želimo priti. Če pa bomo dvomili, kolebali pred odločitvami, jih zanikali, ko bi jim bilo potrebno slediti, pa bomo namesto, da nekaj manifestirajočega ognja dodamo, le-tega odvzeli.

Dobro je vedeti, da ni nič narobe ne z dodajanjem in ne odvzemanjem, kakor dolgo sledimo sami sebi, saj nas bo, kljub vsem dvomom in neizpolnjevanjem obveznosti, pot vedno pripeljala tja, kamor teži naša narava in srečo imamo, da je v vodnarjevi dobi le-ta orientirana malček v pozitivo. Ob vsem tem pa je dobro ne pozabiti, da sploh ni toliko važno, kaj in kako manifestiramo ter koliko to izpolnjujemo, saj sem nismo prišli izpolnjevat ničesar.
Sem smo se prišli učit o svoji globoki naravi, o bistvu svojega obstoja – torej prišli smo prepoznat resnico o samem sebi. In če verno sledimo svojim odločitvam, bomo čez nekaj časa dobili priložnost, in potem še eno, in potem še eno, da bomo lahko videli posledice svojih delovanj, ter se odločili in ravnali drugače. Če pa še vedno ne bomo tam, kjer si želimo biti, pa še eno in še eno.