Nesrečni učinki antibiotične dobe in nekaj resnic o astmi

OGLAS

"Antibiotiki so omogočili ogromen napredek medicine, saj varujejo pred nalezljivimi boleznimi …"


Ta napredek lahko merimo z velikim številom še živih oseb, ki bi sicer umrle, toda po mojem mnenju hkrati povečuje bolezenska stanja in stanja zaskrbljenosti.

Veliko naredimo za umirajoče, malo pa za žive in v določenih primerih iz živih naredimo mrtve zaradi napačnega zdravljenja. Z umetnostjo medicine seveda posredujemo, kadar narava "potrebuje pomoč", in ji lahko pomagamo z močno in odločno uporabo zdravil ter drugih postopkov, zlasti kadar gre za življenje. Naučiti pa se moramo tudi vzdržati ga v primerih, ko ni potrebno uporabiti močnih in nevarnih zdravil ali radikalne in tvegane kirurgije.

Vsakega vestnega zdravnika skrbijo tveganja, ki jih prinaša uporaba močnih in nevarnih antibiotikov. Antibiotiki, kot so penicilin, aureomycin ali terramycin, se uporabljajo na splošno in brez razlike za obvladovanje katere koli vrste infekcij, celo najnedolžnejših. Taka posplošena uporaba antibiotikov prinaša dve resni težavi: bakterije postanejo odporne na antibiotike in bolniki postanejo občutljivi oziroma alergični nanje. Še posebno obžalovanja vredna je uporaba penicilina za zdravljenje infekcij pri kravah, zaradi česar se slabša kakovost mleka in nastajajo resne reakcije pri potrošnikih.

OGLAS

ASTMA NI NEOZDRAVLJIVA?

Številni testi so pokazali, da je zdravljenje astme in nahoda z adrenalinom in kortizonom neučinkovito. Toda če izločimo vso hrano, ki vsebuje žitarice, mleko, jajca, čokolado in ribe, bo to astmatiku pomenilo veliko olajšanje.

Kaj astma sploh je? Gre za bronhitis s katarjem, ki prizadene bronhialne cevke vključno z najmanjšimi, imenovanimi bronhiole. Tudi ta organ izločanja je pod nadzorom ščitnice. Aktivnost nadledvične žleze pri pacientih z astmo je precej pod normalno, zato je prizadeto kemično delovanje v ledvicah. V nuji pljuča poskušajo nadomestiti oslabljene ledvice z izločanjem dela toksinov skozi svojo sluznico, toda pljuča pri tem opravljajo delo pomožnih ledvic. Dražeči strupi povzročijo vnetja, posledica česar je uničenje in zakrnitev bronhialnih cevk. Od vseh telesnih organov so pljuča najbolj občutljiva in jih vsako draženje resno prizadene, pa naj bo to tobačni dim, megla ali vnetje s katarjem.

Nekatere toksične snovi nastanejo zaradi močnate hrane. Sadje in kisli sokovi dražijo ledvice, zato bi se jim morali astmatiki med krizo izogibati, saj jim sadne kisline v jetrih nepopolno oksidirajo. Glavni toksini, krivi za astmo, so natrijev klorid (kuhinjska sol) in toksični proizvodi slabe prebave zaradi škroba.

Zdravniška stroka se vse bolj opredeljuje za mnenje, da je astma neozdravljiva, kar pa ni res. Ugotovila sem, da je racionalno in pogosto učinkovito zdravljenje najprej odvisno od razstrupitve pacienta. Potem si prizadevam okrepiti astmatikovi nadledvični žlezi, da čim bolj olajšam delo zamašenim jetrom. Najboljši postopek razstrupitve je, da prizadete organe pustimo počivati. Pacientu ponudim dieto iz naravnih protistrupov: iz zelenjave pripravljena juha, ki jo pacient najbolje asimilira.

Niti najmanjšega dvoma ni, da je astmatiku treba dovoliti sol, toda običajna kuhinjska sol (natrijev klorid) je v prehrani preveč uporabljana, kar spodbuja nadledvični žlezi in razjeda. Toda organska sol npr. v zelenjavi je koristna in ni toksična; prav ta oblika natrijevega klorida je za telo življenjskega pomena.

Če pacient upošteva ustrezno prehrano, postaja njegov urin vse bolj čist in manj obremenjen s toksičnimi snovmi kot pri drugih astmatikih. Izredno pomembno je vedeti, kdaj se toksemija krvi nevtralizira, kajti tedaj se predpiše bolj hranljiva hrana za preprečitev ponovne toksemije. Beljakovine morajo predstavljati osnovo astmatikove prehrane, saj dajo potrebne aminokisline, ne da bi zamašile jetra. S takšno prehrano lahko začne takoj, ko postane dihanje lažje. Količino in pogostost uživanja je treba določiti glede na pacientove možnosti. Če pride do izboljšanja in pridobivanja teže, lahko po nekaj tednih preizkusimo še druga živila. Na splošno pa se je treba odpovedati močnati hrani, mlečnim izdelkom in jajcem. Postopoma bo pacient verjetno sam ugotovil pravilno sestavo svoje prehrane, ko bo iz izkušenj vedel, katera hrana mu odgovarja in je lahko prebavljiva.

NAJPOGOSTEJŠA BOLEZEN

Podobno kot pri astmi gre tudi pri nahodu za toksično stanje. Dejstvo, da gre za toksično stanje, preden se pojavi nahod, pomeni z drugimi besedami to, da je koncentracija strupov previsoka, da bi jim bila jetra in ledvice lahko kos. Tedaj posreduje ščitnica kot tretja obrambna črta in za izpolnitev svojega poslanstva povzroči vnetje s katarjem. V bistvu je nahod samo druga oblika vnetja s katarjem.
Nahod je univerzalna bolezen in pogostejša kot vse druge bolezni skupaj. Da bi ga bolje razumeli, je treba vedeti, da sluznica dihalnega aparata sestoji iz treh delov: nosne sluznice sinusov, grla in žrela ter pljučne sluznice. Njihovo površino nadzira ščitnica, tako kot vse druge sluznice. Nahod je vnetje, ki povzroča nastajanje vodene tekočine s katarjem, njegov vzrok pa je izločanje toksinov po nalogu ščitnice.

Možne so štiri stopnje vnetja, odvisne predvsem od narave toksinov, ki jih je treba izločiti. Najprej nastopi preprosta razdraženost z rdečico, izloča se čista tekočina s slanim okusom. Ko nam teče iz nosa na prvi stopnji nahoda, so prizadete samo površinske plasti sluznice. Če gre samo za prevelike količine natrijevega klorida, traja ta simptom samo dan ali dva, nato pa ponikne. Vsi odtoki s katarjem vsebujejo močno koncentracijo natrijevega klorida, poznanega kot kuhinjska sol.

Za drugo stopnjo vnetja je značilna večja prizadetost, ki resno prizadene sluznico in sluznične žleze, izločki pa vsebujejo serozno tekočino in čisto sluz. Sklepamo lahko, da gre za povprečen nahod, ki tri ali štiri dni povzroča slabo počutje.

Tretja stopnja je globlja; prizadete so notranje plasti sluzničnih žlez in delno uničene sluznične celice. Pridružijo se klice, ki se hranijo s produkti vnetja, bela krvna telesca pa jih hitijo uničevati. Zdaj se izloča gosta sluz, kar pomeni, da je prisoten tudi gnoj. Ta vrsta nahoda traja deset dni ali več in je resna bolezen.

Četrta stopnja prizadene vse prejšnje dele, poleg tega pa še najglobljo plast, ki ima veliko krvnih žil. Kri se lahko meša z vodeno tekočino, kar na tej stopnji imenujemo gnojna krvavitev; če toksini razžrejo pomembne krvne žile, lahko pride do nevarne krvavitve. Ta vrsta nahoda predstavlja resen problem in lahko traja več tednov. Tudi potem, ko simptomi izginejo, potrebujejo poškodovana tkiva še nekaj tednov do popolnega okrevanja.

Vzroki nahoda torej niso prav nič skrivnostni, čeprav se o njem v zdravniških krogih na veliko razpravlja. Nahod se pojavi predvsem v zimskih mesecih, ker je aktivnost kože v tem času manjša tako glede dihanja kot potenja. Ko so ljudje manj fizično aktivni, se zadržujejo v zaprtih prostorih in navadno več jejo, posebno v času praznovanj ob koncu leta. Vzrok nahoda niso mikrobi. Mikrobi so samo mrhovinarji, ki se hranijo s toksičnimi odpadki in od vnetja uničenimi celicami, vendar lahko ob absorpciji mikrobne odpadne snovi preidejo v človekovo kri.

OBREMENJEVANJE PREOBREMENJENEGA

Znanost kljub vsem naporom še ni našla učinkovitega zdravila za nahod. Za zdravljenje nahoda so na voljo številna zdravila, večina katerih pravzaprav potlači simptome nahoda in zniža povišano telesno temperaturo, torej bolj škodijo kot koristijo, ker dražijo že tako prizadeta jetra. Antibiotiki delujejo v glavnem tako, da nasilno spodbujajo delovanje nadledvičnih žlez, s čimer se lahko toksemija sicer zmanjša, toda če sta nadledvični žlezi šibki ali izčrpani, postane bolezen kronična in vse hujša.

Ker je ves organizem zamašen s strupi, mu je priporočljivo olajšati vsak odvečen napor, dokler se toksično stanje vsaj delno ne nevtralizira. Mišice nujno potrebujejo počitek, zato mora pacient takoj v posteljo, toda še bolj kot počitek mišic je pomemben počitek žleze, ker so jetra preobremenjena in utrujena.

Za razbremenitev jeter predpisujem pacientom različne metode. Prva je prenehanje uživanja vseh vrst beljakovin, mok, sladkorjev in maščob, pri drugi pa poskušam ugotoviti kemično značilnost toksemije in predpišem pogoste doze "terapevtskega protistrupa", kar so običajno pitna voda, razredčeni sadni sokovi, zelenjavne brezmesne juhe in surovi zelenjavni sokovi, tudi dobro razredčeni kuhani sadni sokovi. To imenujem "zdravljenje s postom" in "uporaba naravnih antibiotikov", saj učinkovito delujejo, ne da bi prizadeli že tako ogrožena tkiva in koristne bakterije. Nekateri naravni antibiotiki zmorejo premagati celo bakterije, ki so pridobile odpornost na sintezne antibiotike, seveda pa so tudi lažje prebavljivi.

VELIKO MOŽNOSTI DOMA

Zakaj bi čakali, da sintetični antibiotiki odpovejo, če lahko učinkovite antibiotike dobite od narave? Dve skodelici močne kave lahko celo preprečita astmatični napad. Odličen bronhodilator pri astmi in kroničnem bronhitisu je pikantna hrana, ki pomaga ohranjati zdrava pljuča, saj pospešuje izločanje sluzi iz dihal (npr. pekoča paprika oz. feferoni, česen, čebula, gorčica, hren). Tudi ribja olja občutno lajšajo astmo.
Pri infekcijah je na splošno priporočljivo uživati jogurt in česen, saj imata močan antibiotičen učinek. Viruse in bakterije zavirajo tudi por, čebula, čemaž, pomarančni sok, jabolka, čaj, grozdni sok, jabolčni sok, med, borovnice, brusnice, grozdje, slive, maline, jagode, breskve in smokve.

Dokler bo človek verjel, da je nedolžna žrtev zunanjih napadov na svoje zdravje, bo iskal vedno nove oblike preganjanja nahoda in uničevanja mikrobov.

Avtor: Tanja Kašlik-Taisha
www.karmaplus.net

foto: Freedigitalphotos