Nešteto razlogov za hvaležnost

Ležim v postelji in slišim dežne kapljice kako počasi, a vedno bolj vztrajno in z vedno večjo močjo trkajo ob na pol priprto okno. Prešine me misel na vse, ki so v tem nalivu morda zunaj, ker nimajo doma. Nenadoma v sebi začutim hvaležnost.

Hvaležnost za objem tople postelje. Za mehko blazino, na kateri med spanjem lahko počiva moja glava. Za udobno vzmetnico, ki ponoči podpira moje telo. Za trdno streho nad glavo. In hvaležnost za toplo zavetje doma.

Pomislim na dan, ki je za menoj. Na 24 ur, ki so minile in jih ne bo nikoli več nazaj. Preplavi me hvaležnost. Hvaležnost za dan, ki mi je bil podarjen. Za dostop do tekoče pitne vode, ki si jo lahko privoščim kadarkoli želim in kolikor želim. Za hrano, ki sem si jo lahko pripravila. Za delo, ki sem ga tekom dne opravila. Za možnost svobodne razporeditve delovnih obveznosti. Za pogum, ki me je vodil pri sprejemanju preteklih odločitev, rezultat katerih je, da lahko opravljam delo, ki me izpopolnjuje. Hvaležnost za srčne prijatelje, s katerimi sem bila čez dan v kontaktu. Za notranji mir, ki me je spremljal cel dan. Hvaležnost za naravo, ki me obdaja. Pogled nanjo je pomirjujoč. V meni zbuja občutek mogočnosti. In za sončne žarke, ki so me nežno greli med jutranjo meditacijo. Za živahno ptičje petje, ki me je spremljalo že od jutra naprej. Hvaležnost za to, da vidim in slišim. Pa za nova spoznanja, ki mi jih je prinesel dan, ki je za menoj. In nenazadnje hvaležnost za sposobnost občutenja hvaležnosti. Hvaležnosti, ki me nežno zaziblje v spanec.

OGLAS

Zmotno je mišljenje, da medtem ko spimo, naša podzavest nič ne dela, zato velja biti pozoren s kakšnimi mislimi jo zaposlimo. Naša podzavest je najbolj dovzetna, ko smo sproščeni. Takrat namreč naš notranji saboter spi in se ne oglaša z vsemi mislimi, ki se začnejo z »nimaš, ne zmoreš, nisi vreden, nisi sposoben, ne bo ti uspelo« in kar je še podobnih. Medtem ko mi spimo, spi tudi naš notranji saboter.

Dr. Wayne W. Dyer nas v knjigi Izpolnjene želje povabi k razmisleku o pomembnosti naših mislih, predvsem tistih, ki jih imamo zadnjih 5 minut pred spanjem. Imenuje jih 5 najbolj pomembnih minut dneva. Večina ljudi zadnjih 5 minut pred spanjem nameni temu, da naredi kratek pregled tega, kar jih teži. Razmišljajo česa si ne želijo, kaj ali kdo jih je spravil v slabo voljo, razmišljajo kaj se jim je slabega zgodilo tekom dneva, kdo jih je prizadel, ujezil, razžalostil. Razmišljajo kako bodo plačali položnice, upajo, da se jim zdravstveno stanje ne bo poslabšalo, razmišljajo kaj jih moti na njihovem partnerju, itd. To so misli, ki bodo zaposlovale našo podzavest 5, 6, ali več ur, odvisno od tega, kako dolga bo naša noč.

Če se zavedamo, da naša podzavest ne more ločiti med tem ali nekaj občutimo zgolj na podlagi misli, ali ker se nam to v tistem trenutku resnično dogaja, potem se bomo potrudili, da vsaj zadnjih 5 minut pred spanjem posvetimo mislim, ki nas navdajo s prijetnimi občutki. Občutki so namreč hrana za našo podzavest. In tako kot sebi, je prav, da tudi njej privoščimo le najboljše.

S hvaležnostjo.
Petra