Zgodba Kabir in derviš
Derviš Džahan Gašt Šah je bil iskalec resnice. Ko je slišal za Kabirja, se je odpravil v Varanasi, da bi ga srečal. Ko so Kabirju povedali, da prihaja, je dejal enemu od svojih učencev, da je ta mož plemenita duša, resničen iskalec, vendar se ni mogel znebiti globoko zakoreninjenih predsodkov, ki ga ovirajo na duhovni poti.
Učencu je naročil, naj pripelje svinjo in jo priveže pred hišo. Ko je Džahan Gašt prišel in zagledal prizor, je bil ogorčen. Razburjen se je obrnil stran in hotel oditi, Kabir pa ga je poklical in ga vprašal:
»O, derviš, zakaj odhajaš, ne da bi me videl?«
Džahan Gašt se je ustavil in spregovoril: »Slišal sem, da ste bogaboječ človek, toda pred vašimi vrati je nečista žival.«
Kabir je odšel k njemu, ga pozdravil in dejal: »Prijatelj, to, kar je nečisto, sem pustil pred vrati, ti pa si dopustil, da je to, kar je umazano, vstopilo v tvoje srce. Mar se iz tvojih oči ne bliskata jeza in sovraštvo do mene?«
Derviš je zbegan obstal. Kabir ga je prijel za roko in ga odpeljal v hišo. Razložil mu je, da nobeno bitje v stvarstvu ne bi smelo biti zaničevano. Kako naj se v človeku prebudi ljubezen, če je njegovo srce izpolnjeno s prezirom in sovraštvom?
Derviš je bil globoko ganjen nad Kabirjevimi besedami in je nekaj dni ostal pri njem v gosteh.
