Nekaj let nazaj sem preživljala zelo stresno obdobje v svojem življenju. Ko danes z distance gledam nazaj, lahko mirne vesti rečem, da sem 80% svojega budnega časa porabila za razmišljanje o stvareh, ki bi lahko šle narobe in pripravljala rešitve, ki bi jih ob uresničitvi mojih najhujših strahov implementirala. Čeprav se morda na prvi pogled zdi to smiselno in logično početje, sem si s tem povzročala nepredstavljiv stres. Tisti, ki ste obsedeni s kontrolo (sama sem bila ena izmed vas in imam še vedno trenutke, ko me malce zanese), se s tem verjetno lahko poistovetite in razmišljate, da je planiranje rešitev za probleme, ki še ne obstajajo pravzaprav zelo odgovorno početje. Če že danes, ko imam službo, razmišljam o tem kako bom preživela v primeru, da službo izgubim in v glavi pripravim scenarij rešitve je to menda ja dobro. Pomeni, da sem odgovorna posameznica, ki noče biti v breme drugim in državi. Morda res, a pomeni tudi to, da si otežujem življenje zaradi situacije, ki se morda sploh ne bo uresničila.
Imejte dovolj samospoštovanja, da opustite vse kar vam ne služi več, kar vam ne pomaga rasti ali vas onesrečuje.
Neznani avtor
