Kaj ni Ljubezen tista, zaradi česar smo slepi, lahko neumni ter naivni in kaj ne boli najbolj ravno izguba osebe, do katere so Ljubezen gojili?
Joj, česa vse ne počnemo iz Ljubezni, je res?
Dovolite vprašanje: ali tudi sebe enako močno in strastno ljubite, obožujete, podpirate in pohvalite?
Bi tudi za sebe šli z glavo skozi zid, da se ne bi izgubili?
Mnogokrat v svetovanjih slišim: ”vse bom naredila, samo da ga ne bom izgubila”.
Ali naredimo ”vse”, da bi tudi sebe imeli radi – – ali smo brezpogojno ljubeči do drugih, do sebe pa skorajda tiranski?
Kaj vi pravite?
