Večkrat smo omenili, da je september čas odpiranja starih ran. Malček obrnimo ta stavek: je možno, da določene rane, spomine, grenak priokus, sami odpirate, se spominjate, podoživljate…
Če ranico vsak dan znova spraskamo, vsakič znova zakrvavi.
Morda bi se bilo dobrodošlo potruditi vsaj preusmeriti svoje misli drugam in ne vedno znova premlevati isto? Vem, da to ni vedno lahko, a poskusimo lahko.