Odkrita pretresljiva nova vloga imunskega sistema

V neverjetnem odkritju, ki buri osnovna vprašanja o človeškem obnašanju, so raziskovalci na Univerzi v Virginijski Šoli Medicine odkrili, da imunski sistem neposredno učinkuje – in celo nadzira – družbeno vedenje bitij, kot njihovo željo po interakciji z drugimi.

Ali lahko torej težave z imunskim sistemom prispevajo k nesposobnosti, da bi imeli normalne družbene odnose? Odgovor se zdi pritrdilen in to odkritje lahko ima bistven vpliv na nevrološke bolezni kot na celoten spekter avtizma in šizofrenijo.

“Za možgane in imunski sistemi, ki se prilagajajo, so mislili, da so izolirani drug od drugega in je bila katerakoli druga imunska aktivnost v možganih zaznana kot patologija. In sedaj, ne le, da vidimo, da tesno medsebojno vplivajo, temveč, da so se lahko nekatere od naših imunskih težav razvile zaradi imunskega odziva na patogene.”, razlaga Jonathan Kipnis, vodja Oddelka UVA za novroznanost. “To je noro, a morda smo le multi celično bojišče dveh starodavnih sil; patogenov in imunskega sistema. Del naše osebnosti morda diktira prav imunski sistem.”

OGLAS

Evolucijske sile na delu

Prav lani so Kipnis, direktor Centra UVA za možgansko imunologijo in Glia (podporna tkiva, ki so prepletena z bistvenimi elementi živčnega tikiva, še posebno z možgani, hrbtenico in gangliji) in njegov team odkrili meniengalne žile (katerakoli od večih arterij, ki dovajajo izkušnje blizu smrti v možgane in posebno v sosednje strukture), ki neposredno povežejo možgane z limpatičnim sistemom. To je spreobrnilo desetletja trajajoče učenje učbenikov, da imajo možgani imunski privilegij, ker jim manjka neposredna povezava z imunskim sistemom. Odkritje je odprlo vrata za popolnoma nove načine razmišljanja o tem, kako se možgani in imunski sistem medsebojno sporazumevajo.

Odkritja, ki so sledila, so enako razsvetljujoča, saj mečejo luč tako na delovanje možganov kot na evolucijo samo. Odnos med ljudmi in patogeni, kot to predlagajo raziskovalci, bi lahko neposredno vplival na razvoj našega družbenega obnašanja, s tem, da bi dovoljevali, da se vključimo v družbeno sporazumevanje, ki je potrebno za preživetja vrste, med tem, ko bi razvijali poti za naš imunski sistem, da nas le-ta zavaruje pred boleznimi, ki spremljajo to sporazumevanje. Družbeno vedenje je, seveda, v interesu patogenov, saj jim dovoljuje, da se razširjajo.

Raziskovalci iz UVA so pokazali, da se specifična imunska molekula, interferon gama, zdi, kot da bi bila kritična za družbeno vedenje in da cela vrsta bitij, kot mušice, progaste ribe, miši in podgane, aktivirajo odzive inteferona gama, ko se obnašajo družbeno. V normalnem, to molekulo ustvarja imunski sistem v odziv na bakterije, viruse in parazite. S tem, da se blokira to molekulo pri miših z uporabo genetske modifikacije, je to naredilo področja možganov hiperaktivna, kar je povzročilo, da je miš postala manj družbena. Ko so obnovili molekulo, je to obnovilo možgansko povezljivost in obnašanje v normalno stanje. V dokumentu, ki pripisuje njihova odkritja, raziskovalci navajajo, da igra imunska molekula “veliko vlogo pri vzdrževanju primernih družbenih funkcij.”

“Skrajno ključno za organizem je, da se obnaša družbeno zaradi preživetja vrste. Pomembno je za prehranjevanje, spolno reprodukcijo, nabiranje, lov,” je rekel Anthony J. Filiano, postdoktorski študent na Hartwellu v Kipnisovem laboratoriju in vodilni avtor študije. “Hipoteza torej je, da ko se organizmi družijo, pride do višje nagnjenosti za širjenje okužb. Torej moraš biti družbeno orientiran, a [ko se tako obnašaš] imaš večjo možnost, da širiš patogene. Zamisel je, da je bil interferon gama, v evoluciji uporabljen kot bolj učinkovit način, tako za krepitev družbenega obnašanja, kot za anti-patogenski odziv.”

Razumevanje posledic

Raizkovalci so sporočili, da je nedelovanje imunskega sistema lahko odgovorno za družbene deficite pri raznih nevroloških in psihiatričnih motnjah. Vendar pa to, kaj natančno to pomeni za avtizem in druga specifična stanja, zahteva nadaljnje raziskave. Zelo malo je verjetno, da bi bila katerakoli molekula odgovorna za bolezen ali ključ za zdravilo. Raziskovalci verjamejo, da so vzroki veliko bolj kompleksni. Vendar pa odkritje, da imunski sistem – in verjetno klice kot podaljšek – lahko nadzirajo naše interakcije, dvigne mnogo razburljivih poti za odkrivanje znanstvenikom, tako v terminih za boj z nevrološkimi motnjami, kot za razumevanje človeškega obnašanja.

“Imunske molekule pravzaprav definirajo kako možgani delujejo. Kaj je torej vsesplošen vpliv teh imunskih sistemov na razvoj in delovanje naših možganov?” je rekel Kipnis. “Mislim, da so filozofski aspekti tega dela zelo zanimivi, vendar pa imajo potencialno zelo pomembne klinične posledice.”

Vir: https://news.virginia.edu/content/shocking-new-role-found-immune-system-controlling-social-interactions

Prevedel: Tomaž Flegar