Živali so enako kot ljudje bitja, sestavljena iz materije in energije ter imajo svojo lastno zavest; lahko jo imenujemo živalska duša. Razložitev le-te je podana v sledečem primeru ptic; zavest posamezne ptice je v primerjavi s človekovo zavestjo dosti močneje vodena in usmerjena s strani kolektivne zavesti ptic.
Posamezna ptica nima, tako kot na primer človek, izražene individualne zavesti. Njena individualnost je skoraj v celoti podvržena kolektivni zavesti ptičje družine. Le-ta jo vodi skozi življenjska obdobja, ji pomaga preživeti (na primer ptice selivke, obnašanje kukavičjih mladičev) in ji narekuje smoter življenja. Ko ptica pogine, se njena zavest vrne nazaj v kolektivno zavest (oziroma kolektivno dušo) ptic.
Ko enkrat osvojimo zavedanje, da je zavest posameznega bitja nepreklicno povezana s kolektivno zavestjo ostalih bitij, sledeče zavedanje nastopi v logičnem smislu.
Izkušnje ene živali imajo vpliv na kolektivno zavest tiste živalske vrste – in obratno – izkušnje na kolektivni zavesti posamezne živalske vrste vplivajo na zavest ene živali. Če se vrnemo na primer ptic, lahko na primer vrana z novimi izkušnjami iz svoje življenjske dobe na neki ravni vpliva na kolektivno zavest vran. In obratno, vsak na novo zvaljen vranji mladič ima na določeni energijski ravni “vpogled” v informativno polje preteklih izkušenj s kolektivne zavesti vran. Če se je na primer neka vranja družina naučila, da se oreh lahko stre, če ga spusti iz kljuna na cesto in čaka, da ga povozi in stre vozeči se avto, bo to spoznanje “delila” z drugimi vranami na kolektivni zavesti.
Seveda gre ta proces “učenja” v skladu z evolucijo ter v skladu s stopnjo zavesti določene živalske vrste, zato se ne ve, kdaj bodo potomci nasledili modrosti svojih predhodnikov (nekatere živalske vrste so bolj napredne od drugih in hitreje prenašajo svoje izkušnje na druge generacije; nekatere živalske vrste potrebujejo stoletja, da se izkušnje integrirajo).
Kaj na energijskih ravneh pomeni brezvestno uživanje mesa?
Odnos, ki ga gojimo s posamezno živaljo, pomeni hkrati tudi s kolektivno zavestjo živalske vrste. V članku je poudarek na našem odnosu do živalskih vrst, ki jih pri nas štejemo kot hrano. Preverjeno lahko na energijskih ravneh uživanje določene živali vpliva destruktivno na naše sedanje in bodoče odnose s to živalsko vrsto (zadostuje že en obrok). Kaj se dogaja na energijskih ravneh pri uživanju mesa in kaj lahko sami storimo za boljši odnos, je opisano v nadaljevanju na primeru pujsa, ki je pri nas kot hrana zelo priljubljen.
Dokazano je, da z uživanjem svinjskega (oz. na splošno živalskega) mesa užijemo tudi čustva, frustracije in travme ob smrti živali, katera hkrati s prebavljanjem mesa “prebavljamo” na energijski ravni. Manj znano pa je to, da si s tem nakopljemo tudi neke vrste karmični dolg do celotne vrste pujsov.
Pujs, ki je živel v neudobnem okolju, doživljal stalno ogorčenje in stres zaradi frustrirajočega življenja brez sonca in gibanja in bil na takšen način tudi ubit, na višjih energijskih ravneh konstantno pošilja informacije na kolektivno zavest pujsov. Vsak na novo skoteni pujsek “prinese” v življenje izkušnje ter informacije svojih predhodnikov, ne glede na to, kje se nahajajo in živijo. Glede na to, da je svinjsko meso še vedno zelo priljubljeno (poleg zrezkov tudi v obliki klobas, salam, krvavic, pečenic, paštet, masti, ocvirkov itd.), si lahko samo mislimo, kakšna gmota agresije do ljudi se je nabrala na kolektivni zavesti pujsov. Z vsakim uživanjem enega od izdelkov iz svinjskega mesa užijemo in poglobimo agresijo. Le-ta ni enaka človeški, saj živali ne premorejo razumskega obsojanja. Zazna se na čustveni ravni, v obliki groze, ogorčenja, stresa, jeze, nesprejemanja, žalosti.
Če preverimo na energijskih ravneh vez človeka, ki vse življenje uživa svinjsko meso, ter kolektivne zavesti pujsov, lahko zaznamo pošastne vibracije, saj ta oseba na podzavestni ravni dobesedno predeluje vsa čustva, travme in frustracije celotne kolektivne zavesti pujsov. Podobno se destrukcije občutijo tudi pri vseh, ki pujse koljejo in prisostvujejo pri kolinah, delavce v klavnicah, mesarje, prodajalce mesa in lovce, ki lovijo divje prašiče.
***
V naši družbi je splošno gledano močno prisotno razmišljanje, da je zdravo za človeka, da jé meso. Pri tem se ljudje opirajo na preteklost, češ včasih so vsi jedli meso in so bili čisto zdravi in je vegetarijanstvo le modna muha. Nato sledijo znanstvene raziskave, ki dokazujejo, da smo ljudje genetsko ustvarjeni kot vsejedci, ravno tako se opiramo na zdravstvene raziskave, ki dokazujejo, da je uživanje mesa v normalnih količinah zdravo. Zaključujemo ponavadi z mislijo, da je najbolj zdravo, da jemo vse v zmernih količinah. Strinjam se z vsem navedenim, saj ima vsaka stran prav. Če pogledamo širše, z energijskega vidika, je situacija trenutno drugačna, kot pričajo vse raziskave, saj vsak pozablja na ključno stvar.
Včasih so ljudje redili pujse na kmetijah, v omejenem številu, bili so hranjeni z naravno hrano, živeli so polno življenje, se gibali na soncu in na svežem zraku. Četudi so živeli za zakol, so v času življenja čutili skrb gospodarja in frustracija ob smrti je bila manjša.
Današnje svinjsko meso, ki se ga uživa v restavracijah ali kupuje v prodajalnah, izvira s prašičjih farm, na katerih so živali dobesedno “razdušene”. Živijo v neudobnih okoliščinah, ne poznajo in ne doživljajo radosti, veselja, prostega gibanja na soncu in na svežem zraku, hranjene so z aditivi, ne prejmemo skrbi “gospodarja” in so ubite na enak način, kot so živele – žalostno, mučno, polne frustracij in stresa. Lahko si zamislimo, kakšno meso je to v končni obliki.
Če primerjamo torej pujske v starih časih in sedaj in trezno gremo še enkrat čez vse izgovore, lahko vidimo, da stojijo na jalovih nogah.
Eden svinjski zrezek vsebuje frustracije in združene izkušnje celotne kolektivne zavesti pujsov. Z uživanjem zrezka navežemo stik s kolektivno zavestjo pujsov in na podzavestni ravni predelujemo njihovo energijo.
Poraja se vprašanje, kaj dandanes počnemo takšnega, kar že niso počeli v preteklosti, da smo si ravno mi zaslužili takšno breme.
Če napravimo večji korak v preteklost, so takrat ljudje za preživetje morali ubijati živali. Ko so ulovili in ubili prašiča, so se pri tem iskreno veselili in bili iz srca hvaležni, saj so lahko z mesom lahko hranili sebe in svojo družino ter tako preživeli. Običajno se je pred zakolom napravila molitev, posvetitev mesa, darovali so ga bogovom oz. bogu v znak hvaležnosti za hrano in za dober ulov v prihodnje. Z iskrenimi in čistimi občutki hvaležnosti in radosti ob hrani, ki pomeni preživetje, so na energijski ravni vzpostavili s kolektivno zavestjo pujsov stik, poln hvaležnosti in radosti za meso. S takšnim odnosom niso nastajale karmične destrukcije, temveč se je duh posamezne živali lahko zlahka vrnil nazaj v kolektivno zavest.
Danes je tako silovito in iskreno hvaležnost zelo težko izraziti, saj imamo na voljo polno hrane, takšne in drugačne in nismo več odvisni od ulova živali, da preživimo. V članku je naveden primer pujsov, vendar enako velja za vse živali.
***
Na energijski ravni se pojavi močna destrukcija, ki na podzavestni ravni vpliva na našo vitalnost, kakovost življenja in posledično na zdravje. Destrukcija se občuti v obliki sluzaste, moteče, kričeče in ščemeče gmote, zelo neprijetne ob stiku. Vsaka tovrstna destrukcija otežuje naše življenje in onemogoča prehod na višjo raven zavesti. Destrukcija ostane v naši avri tudi, če smo včasih jedli mesto, sedaj pa smo vegetarijanci. Če smo se kadarkoli v življenju hranili z mesom, predelujemo na podzavestni ravni kolektivno energijo vsake živalske vrste, ki smo jo užili. Če pogledamo Slovenijo, je seznam živalskih vrst, ki se smatrajo za uživanje, kar obširen: pujsi, govedo (krave, biki, teleta … ), drobnica (ovce, koze ..), perutnina (piščanci, kokoši, petelini, gosi, purani …), divjačina, zajci, ribe, morski sadeži itd. Širša kot je zavest določene živalske vrste, večjo destrukcijo ustvarjamo v naši avri, ko se nezavestno hranimo s to živalsko vrsto.
Kaj lahko storimo
Škodljivo energijsko vez lahko popravimo in pozdravimo, če to želimo. V mislih si povemo, da se odpiramo za občutenje vezi med nami in poljubno živalsko vrsto, na primer pujsov. Ko se odpremo, zmoremo čutiti, kakšne energije se pretakajo med nami in živalmi iz te živalske vrste.
Kadar destrukcij ni, lahko občutimo sprejemanje, harmonijo, ljubeče in radostne občutke, ki se gladko in harmonično pretakajo med nami in živalmi. Od živali dobivamo občutek sprejemanja in ljubezni.
Kadar destrukcija obstaja, zaznavamo neprijeten občutek, nedoločeno ali določeno negativno čustvo – jezo, zamero, strah, stud, grozo, stres, občutek odgovornosti ali krive vesti do živali.
Destrukcija se da odpraviti tako, da postavimo sebe in kolektivno zavest živalske vrste v steber božanskega-zemeljskega. Če gre za živalsko vrsto, katere meso smo v preteklosti uživali, si v mislih povemo, da naj vsaka izmed živali iz te vrste, ki smo jo kadarkoli pojedli (vede ali ne vede), ji škodovali ali jo kako drugače prizadeli, prejme toliko brezpogojne ljubezni, da bo lahko razrešila travmo škode ali travmo smrti in šla tja, kamor je v njeno najvišje dobro. To miselno namero podpremo z čustveno podporo, z ljubeznijo, hvaležnostjo, odpuščanjem sebi, lahko si v mislih predstavljamo, kako do živali teče zlata svetloba zdravljenja in podpore.
Za pomoč lahko prižgemo svečko, napravimo molitev. V mislih si nato povemo, da naj se med nami in to živalsko vrsto vzajemno pretaka brezpogojno sprejemanje, spoštovanje in radost. Na koncu napolnimo tudi sebe z zlato božansko svetlobo.
Živali so tesno povezana s čisto zavestjo, zato se destrukcija ponavadi relativno hitro odpravi in se ponovno vzpostavi ljubeč in harmoničen stik. Rezultat je v celoti odvisen od naše pripravljenosti, saj živali brezpogojno odpuščajo in so brezpogojno odprte za zdravljenje destruktivnih vezi.
Podobno napravimo tudi v primeru, če zdravimo destruktivne vezi z živalsko vrsto, katere meso nismo uživali, čutimo pa do nje negativna čustva (npr. strah pred psi, fobija pred kačami, pajki, itd.). V mislih si povemo, naj se vse škodljive misli, dejanja, besede, ki smo jih kdajkoli in kjerkoli naperili proti posamezni živali iz te živalske vrste, pošljejo v božansko zavest.
Če smo ubijali živali iz te živalske vrste, si v mislih povemo, naj prejme vsaka žival, ki smo jo ubili, toliko brezpogojne ljubezni, da bo razrešila travmo smrti in odšla tja kamor je v njeno najvišje dobro. Lahko vprašamo duha tiste živalske vrste, kakšno učenje ali modrost nam prinaša. Postopek nato nadaljujemo enako kot v prejšnjem primeru.
***
Sedaj imamo v rokah moč in odgovornost za naše bodoče odnose z živalmi. Čeravno živalski svet ni na takšni stopnji kot človeški, imajo škodljiva dejanja, ki jih ljudje povzročamo živalim, močne in zelo škodljive posledice za nas. Le-te se kažejo tako na višjih ravneh, kakor tudi na fizični, v obliki različnih bolezni in slabšega imunskega sistema ljudi.
Če uživamo mesno prehrano in hkrati želimo ohraniti ljubeč in harmoničen odnos do živali ter se izogniti boleznim, je zelo dobro napraviti pred vsakim mesnim obrokom molitev, posvetitev, v kateri se iskreno zahvalimo za meso. Pošljimo podporo duši ubite živali, da bo razrešila travmo smrti in našla pot, kamor jo pelje.
Lahko se tudi odločimo, da občasno pošljemo denarno ali drugo podporo društvom ali organizacijam, ki skrbijo za živali ali se odločimo, da bomo kupovali meso le od eko kmetov ali tistih kmetij, ki se še ukvarjajo s pašno živinorejo. Odločitev in odgovornost za kakovost našega življenja je izključno v naših rokah, saj imamo moč in podporo, da napravimo korak v boljše življenje.
