ODPOTOVANJA

V  ‘Odpotovanjih’  čas dobi nove razsežnosti, ki spominjajo na relativnost, izven neke monolitne končnosti in določenosti.

Včasih odpotujem zato, da se znova in znova lahko vračam. Vračam v najljubše oaze miru in notranje neskončnosti, tihe osredotočenosti na os srca, v mir uma in nova zretja neke svetlikajoče modrosti.
Odpotujem, zato da se mi odpirajo nova gledišča, v skorajda mističnih prostorih učenosti in večnostnih lepot. Odpotujem s čisto neznanimi ljudmi in se vračam s prijatelji. V odpotovanjih čas dobi nove razsežnosti, ki spominjajo na relativnost, izven neke monolitne končnosti in določenosti. So trenutki, ki spregovorijo zgodbe romanov, kjer časovni intervali dobivajo nova imena dimenzij nekih globljih uvidov.

Sprevidi novih zrcaljenj in drugačnih vpogledov, v drugačnih prostorih z neznanci, ki lahko postanejo v trenutku kot zvezdni utrinek neke že tako poznane svetlobe; neke zgodbe, ki je bila zapisana že davno, a znova prebudi spomin v neko novo sedanjost. Pogledi se razpirajo skozi nove prizme azimutov in videnj. Vse se prikaže tako zelo drugačno in osvobajajoče; vizije polnijo ritem srca. Diham tako mirno in spokojno. Podobe pred menoj budijo občutke neskončne mehkobe in povezanosti z Stvarstvom in s samo seboj.

OGLAS

Drugačna okolja, drugi ljudje, druga zrenja. Odpotovanja so pot k sebi, pot v svoj lastni dom mehkobe, zavetja in topline; nežne modrosti srca in bistrine uma.
Prežema me hvaležnost za te prostore obiskanja, kjer vedno znova najdem ščepec sebe, v nekem notranjem pridihu neskončnega osvobojenja in bogatenj.

Ko sem pripravljena navznoter, se zgodi navzven. Maginja sem svojih lastnih korakov in stopinj.

Ne morem pozabiti tega trenutka, ki je bil kakor Večnost, čeprav trajajoč le nekaj sekund našega linearnega časa; postala sem samo za moment in se zazrla v toplo oranžno svetlobo spokojnega večera skozi krošnje cipres in pinij …

Bil je Mir, mir, ki bi ga pil in jedel. Bil je občutek Blaženosti. Hvaležna, da lahko potujem skozi najlepše razsežnosti arhitektur in krajin pod soncem; da lahko zrem eno samo vrhunsko lepoto oblik, barv in prostorov. Hvaležna da lahko vedno znova zrem vse te lepote; in jih delim s tujci, ki so mi postali prijatelji.