Budistična meditacija za odpuščanje
V tej budistični meditaciji sedimo sproščeno in zapremo oči. Dihamo naravno. Sprostite telo in um. Večkrat globoko vdihnite in izdihnite.
Pomislite na nekoga, ki vas je prizadel, vam povzročil bolečino, namerno ali nenamerno. Vdihnite iz srca in si recite:
“Drugi so mi škodili na veliko načinov, z mislimi, besedami in dejanji. Na nešteto načinov so me prizdeli in poškodovali, me izdali, povzročili žalost in me zapustili, zavestno ali nehote, zaradi njihove jeze, bolečine in zmedenosti. Zdaj to sprejemam. In po svojih najboljših močeh jim odpuščam. Po svojih najboljših močeh izpuščam zamero in jezo. Imela jih bom v svojem srcu.”
Nežno odpošljite odpuščanje. Ne silite se.
Lahko da še vedno čutite zamero in bolečino.
Zaznajte, kako se vaš ego oprijema zamere. Sprejmite te občutke in nadaljujte meditacijo.
Opomnite se, da s tem ne pozabljate, kaj so vam naredili drugi. Gre za izpustitev zamere, bolečine, žalosti in strahu, gledanje na to osebo v njeni človečnosti, nepopolnosti. Odprete jim srce in s tem odprete srce tudi sami sebi.
Zdaj si dovolite spomniti se in si predstavljati, kako ste vi prizadeli druge. Z globokim vdihom ponovite:
“Veliko je načinov, kako sem jaz škodila drugim s svojimi mislimi, besedami in dejanji. Nešteto je načinov, kako sem jim povzročila bolečino in jih prizadela. Izdala sem jih, povzročila žalost in jih zapustila, zavestno ali nehote, zaradi svoje jeze, bolečine in zmedenosti. To zdaj sprejemam. In prosim, da mi odpustijo. Prosim, naj mi bo odpuščeno.”
Prosite odpuščanja, ki ni obarvano z občutkom krivde, ampak z razumevanjem, da niste popolni. Poskušajte se osvoboditi samokritičnosti. Omehčajte srce in prosite odpuščanje z namenom, da izpustite vse, kar je prišlo med vas in druge.
Dihajte ljubezen in odpuščanje v svoje srce in začutite zdravilno moč, ko si dajete to.
Včasih se nam zdi, da odpuščanje presega našo zmogljivost. Ne zmoremo odpustiti. Vendar je ta proces spremembe bistven za naše duhovno zdravljenje.
Če se osvobodimo svojega ega, bomo sposobne postati celovite in vitalne na vseh ravneh svojega bitja. Drugi osebi ni treba sprejeti našega odpuščanja, niti drugim ni treba odpustiti nam za to, kar smo storile. Odpuščanje zahteva edino našo lastno vpletenost.
Osvobodi naše srce in ustavi krog bolečine in zamere. Poveže nas z drugimi. Je dejanje sočutnega sprejemanja samih sebe in drugih.
