OGLAS

Zakaj se mu torej ne bi odpovedali?

Ognjemet v Ljubljani ostaja, ker MOL ni zaznal vpliva na okolje

Na agenciji za okolje so letos vsem občinam poslali poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo ognjemetom. In medtem ko so nekatere mestne občine pobudo sprejele z naklonjenostjo, se v Ljubljani, kjer je ognjemet tradicionalno najrazkošnejši in najdaljši, branijo, da po njihovih analizah podatki vremenoslovcev ne držijo, zato v odpovedi polnočne razsvetlitve ne vidijo smisla.

“Odpovejmo se ognjemetom in drugi zabavni pirotehniki. Ognjemeti zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal v zraku: delcev PM10, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in številnih drugih zelo strupenih snovi,” pozivajo pristojni na ministrstvu za okolje in strokovnjaki za ozračje. Ob tem so navedli, da se pri izstrelitvi svetlobnih raket v zrak sproščajo izjemno majhni delci, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in tako z različnimi nevarnimi elementi – med njimi navajajo stroncij, vanadij, barij, svinec, aluminij, antimon, žveplo, molibden, fosfor, cink itd. – zastrupljajo naše telo.

Pri tem opozarjajo še, da lahko delci v zraku lebdijo tudi več dni, dokler jih ne izperejo padavine ali se posedejo na tla, od koder pa jih lahko veter vedno znova dviga v ozračje. “Ko jih padavine sperejo iz ozračja in tal, onesnažijo površinske vode in podtalnico (iz tega vidika so problematični zlasti perklorati, ki so endokrini motilci hormonov),” so še zapisali. Skeptikom v dokaz svojih trditev ponujajo analize ozračja, ki so pokazale, da se zaradi uporabe pirotehnike ozračje prvega januarja močno poslabša in da že tako visoke vrednosti delcev PM10 močno presežejo mejne.

OGLAS

Velenje: Denar raje v dobrodelne namene

Kot omenjeno, so nekatere slovenske mestne občine, ki so že v preteklosti bodisi zmanjšale novoletni ognjemet ali pa se mu popolnoma odpovedale, njihov predlog sprejele z naklonjenostjo. V Velenju na primer že nekaj let sredstva, ki bi jih sicer porabili za plačilo ognjemeta, raje namenijo v dobrodelne namene – letos bodo tako pet tisoč evrov namenili Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske, in sicer za njihov projekt “Kar me ovira – me motivira”, v okviru katerega zbirajo sredstva za nov kombi, ki ga društvo nujno potrebuje za prevoze članov društva, so nam pojasnili in dodali, da to seveda ne pomeni, da ne pripravljajo tradicionalnega silvestrovanja – ta bo kot vsako leto na Titovem trgu.

Tudi v Novi Gorici imajo podobno stališče: “Že nekaj let ne organiziramo ognjemeta, in sicer iz dveh razlogov: zato, ker sredstva, ki bi jih sicer namenili za ognjemet, raje namenimo v dobrodelne namene, in iz ekološkega vidika.” Ob tem skušajo svoje občane ozaveščati o pomembnosti vsakodnevnega varovanja okolja, na primer z izogibanjem vožnji z avtomobilom in pravilnem kurjenju, še pravijo. Vseeno bodo Goričani lahko uživali v posebnem silvestrskem spektaklu: na pročelju Hitovega hotela Perla bo namreč zasvetil digitalni ognjemet, so nam pojasnili.

LED-osvetlitev v Slovenj Gradcu, razgradljivi konfeti v Kranju

Podobno so se tudi v Slovenj Gradcu že pred poldrugim desetletjem odločili, da ognjemet ni potreben, dovolj je okrasitev, menijo, za katero vsako leto namenijo okoli 15.000 evrov. Tudi letos so mesto okrasili z varčnimi LED-svetlobnimi elementi in okrasjem ter pripravili pestro praznično dogajanje, so še zapisali. V Kranju so se letos odločili, da v novo leto namesto ob ognjemetu vstopijo ob zvokih dunajskega valčka in pod padajočimi (papirnatimi in razgradljivimi) konfeti. S tem se, kot so pojasnili, pridružujejo pobudi Agencije RS za okolje in se “ubranimo pred onesnaževanjem zraka s trdimi delci, kar je temna stran ognjemetov”.

“V Mestni občini Novo mesto že približno deset let ne pripravljamo novoletnega ognjemeta. Razlog za to je predvsem skrb za okolje. Tako je naše silvestrovanje prijaznejše tudi za mlajše otroke, starejše in hišne ljubljenčke. Prav tako pomeni ognjemet relativno visok strošek za občinski proračun,” pa so nam sporočili iz Novega mesta in dodali, da k podobnemu ravnanju spodbujajo tudi svoje občane. Prihranjena sredstva namenijo za različne namene, so še dejali.

Murska Sobota: Ognjemet bo, a je manjši

Kje pa bodo nebo na silvestrovo kljub vsemu razsvetlile rakete? V občini Murska Sobota, kjer so že pred leti ukinili “poletni” ognjemet ob prireditvi Festivala Soboški dnevi – tako zaradi varčevanja kot iz okoljevarstvenih razlogov -, so se odločili, da silvestrski za zdaj ostaja, so nam pojasnili in dodali: “Ognjemet je manjšega obsega, traja dobrih pet minut in bo vrednostno znašal okrog 2.000 evrov bruto.” Poudarili so še, da pozivajo obiskovalce silvestrovanja, naj na “prireditev ne prinašajo svojih pirotehničnih sredstev, saj to na javnih prireditvah ni dovoljeno, prav tako pa ni potrebno”. Sicer pa že razmišljajo, da bi klasični ognjemet nadomestili “z laserskim šovom oziroma podobnimi svetlobnimi učinki”, so še dejali.

V štajerski prestolnici so organizacijo silvestrskega zadnji dve leti predali zasebniku, zato stroškov z njim nimajo, ga bodo pa Mariborčani tako vseeno lahko opazovali. Tudi v Kopru so nam jedrnato odgovorili zgolj, da “magični ognjemet” bo, poziva agencije za okolje pa niso komentirali.

Na Ptuju odločitev za ognjemet utemeljujejo s pojasnilom, da želijo na silvestrovo v mesto “pritegniti čim več ljudi, za katere je ognjemet še vedno ena izmed zanimivejših točk tega novoletnega programa”. “Zavedamo pa se, da bo v prihodnje treba najti nove rešitve, ki bodo bolj ustrezne tudi iz okoljskega vidika,” so še dodali.

Ljubljana: Vpliv ognjemetov na delce PM10 zanemarljiv

Še najpodrobneje so se pozivu strokovnjakov in okoljevarstvenikov posvetili v Ljubljani, kjer je ognjemet tradicionalno najdaljši in najrazkošnejši v državi. Kot so pojasnili, so “preverili dejanski vpliv pirotehničnih sredstev na onesnaženost zraka v novoletnem času”, in sicer tako, da so primerjali decembrske podatke o onesnaženosti zraka na merilni postaji Ljubljana Center za zadnja štiri leta. “Rezultati meritev kažejo, da je vpliv novoletnih ognjemetov in uporabljene pirotehnike zaznaven le v okviru kratkotrajno povišane vrednosti delcev PM10, ki se pojavi v prvih jutranjih urah novega leta. Onesnaženost v naslednjih urah hitro oslabi in vpliva pirotehnike z meritvami ni več mogoče zaznati. Na dnevni ravni je ta vpliv statistično zanemarljiv, zato menimo, da novoletni ognjemet razen kratkotrajno povišane urne vrednosti delcev PM10 bistveno ne vpliva na raven dnevne in mesečne obremenjenosti zraka z delci PM10. Na podlagi analiz ni mogoče ugotoviti, da bi enkratni silvestrski ognjemet povzročil več dni trajajoče onesnaženje zraka, kar je bilo večkrat zapisano v medijih,” so izpodbijali navedbe strokovnjakov pri agenciji za okolje, na katere se mediji tudi sklicujemo.

Ob tem so na MOL-u izpostavili še en vidik: uporabo pirotehnike zasebnikov. Ker želijo kljub vsemu nekaj prispevati k varovanju okolja, zato Ljubljančane pozivajo, naj se “domačim” ognjemetom raje odpovedo in si ogledajo “mestnega”.

Avtor: Tanja Kozorog Blatnik
Vir: www.rtvslo.si