Romantično pojmovanje partnerskega odnosa je, da partnerja drug drugega dopolnjujeta, izpolnjujeta in osrečujeta. Marsikdo v ljubezni išče svojo boljšo polovico, ki naj bi osmislila njegovo življenje. Res je, da se pogosto zaljubimo v nekoga, s katerim se ujemamo na tak ali drugačen način. Velikokrat imajo partnerji lastnosti, znanja in spretnosti, ki jih sami nimamo, pa bi si jih želeli imeti ali jih občudujemo. Najpogosteje se sicer odločimo za določeno osebo, ker imamo z njo nekaj skupnega – temeljne vrednote, načela, skupne hobije, želje ali življenjske cilje. Nastane pa problem, ko začnemo od partnerja odkrito ali nezavedno pričakovati, da nam bo s svojimi lastnostmi in prisotnostjo izpolnil življenje, ga osmislil ali nas osrečil.
Iskanje izpolnitve in sreče v nekom drugem je beg pred odgovornostjo za svoje življenje in počutje. Pretirano zanašanje na partnerja pri ustvarjanju srečnega življenja pa slej ko prej vodi v razočaranje, napetosti in prepire v odnosu ter razpad odnosa. Kolikokrat ste že partnerja obtožili, da je kriv, da se slabo počutite? Morda je bil partner res vzrok za vašo jezo, morda pa samo ni izpolnil vaših pričakovanj in ste zato zoprni. V vsakem primeru velja, da ste sami odgovorni za to, kako dolgo boste jezni ali zoprni ter komu oziroma čemu boste dovolili, da vas spravi v tako stanje. Zato je pomembno, da v partnerske odnose vstopamo kot celovita oseba, brez manjkajočih delčkov, ki naj bi nam jih zapolnil nekdo drug, in brez starih ran, v katere bi nas kdorkoli lahko drezal.
Ne pravijo zaman, da moramo najprej biti srečni in zadovoljni sami s seboj, da moramo pospraviti svojo čustveno prtljago, preden v svoje življenje povabimo nekoga drugega ali se sami pridružimo nekomu drugemu na njegovi življenjski poti. Pogosto se namreč zgodi, da se na prvi pogled v nekoga zaljubimo zaradi svojih projekcij, iluzij o tej osebi in, predvsem, zaradi nezavednega življenjskega skripta. Skript zajema vsa naša prepričanja o sebi, drugih, svetu in življenju na splošno. V skriptu so zapisane tudi vse naše otroške odločitve, potlačene potrebe in želje. Velikokrat nas na nezavedni ravni privlačijo osebe, ki nam potrjujejo skriptna prepričanja in odločitve. Zato se nam zdijo tako domači in poznani, življenje z njimi pa nam daje stabilnost, predvidljivost, konstantnost in identiteto, ker vemo, kdo smo oziroma kakšna je naša vloga v tem odnosu, pa tudi, kakšno bo večinoma sosledje dogodkov, zlasti po prepirih.
Koliko ljudi je že reklo, da so v partnerju našli svoj dom, čez čas pa ugotovili, da je enak kot njihova mama ali oče, ter v njih zbuja enake negativne občutke. S takim partnerjem potem nezavedno poskušamo razrešiti svoje drame iz preteklosti, ki pa s partnerjem nimajo ničesar skupnega.
Kakšen je torej recept za srečno partnersko življenje?
V prvi vrsti moramo biti srečni in izpolnjeni tudi takrat, ko smo samski oziroma sami s seboj. Dober preizkus tega je že, če gremo sami za en teden na počitnice. Pomembno je tudi, da od partnerjev nimamo previsokih in nerealnih pričakovanj. Ko pa imamo določena pričakovanja, ne smemo zahtevati, da se izpolnijo samo na en način – tak, ki je nam po godu.
Ključnega pomena za dober partnerski odnos so ljubezen, spoštovanje, razumevanje drug drugega, ter seveda skupne vrednote, načela in osnovni življenjski cilji. Poiščite si partnerja, s katerim ste srečni in s katerim vam je lepše, kot če bi bili sami. Vendar ne prelagajte odgovornosti za svojo srečo na partnerja. Srečo in občutek notranjega zadovoljstva morate sami poiskati v sebi, ker boste potem to lahko delili tudi s partnerjem.
