Osebne meje so način učenja drugih, kako naj ravnajo z nami

Kaj so osebne meje?

Osebne meje so v bistvu način učenja drugih, kako naj ravnajo z nami.

So način sporočanja, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Določajo, kje se končate vi in kje se začne druga oseba.

Potrebujemo jih, da se zavarujemo pred manipuliranjem, nespoštovanjem in čustveno zlorabo. Meje med vami in drugimi so kakor hiša. V hiši živite, zidovi pa vas varujejo pred zunanjim svetom. Pred njim niste popolnoma zaprti, ker lahko ljudem odprete vrata, vendar pa jih odprete samo, ko se tako odločite sami. Če bi nekdo razbil vaša vhodna vrata, bi to občutili kot vdor – ne bi mu rekli: »No, če si že tukaj, se pa počuti kot doma.« To je enako, kot če nekdo prestopi vašo osebno mejo in rečete: »No, ker boš v vsakem primeru storil, kar hočeš, nima smisla, da ti ugovarjam.« Če bi nekdo splezal skozi vaše okno, mu ne bi dovolili ostati v hiši, ker je okno zaprto z razlogom.

OGLAS

Nekoč so moji prijatelji vedeli, da če me bodo dovolj dolgo prosili, se bom njihovi prošnji vdala. To je enako, kot če bi vam nekdo ves dan trkal na vrata, vi pa bi ga naposled spustili v svoj dom samo zato, da bi vas nehal nadlegovati. Tega ne bi nikdar storili! Vaš dom je tako kot vaše življenje vaš prostor. Sami se lahko v vsakem trenutku odločite, kdo lahko pride vanj in kdo mora oditi. Če bi nekdo prišel k vam domov, vzel dragoceno vazo in jo vrgel na tla, bi ga napodili ven. Zdaj pa si namesto vaze predstavljajte oseben, občutljiv podatek o sebi. Kolikokrat ste komu povedali nekaj zaupnega, on pa tega ni obravnaval tako skrbno, kot bi moral? To je vaša hiša in vi se lahko odločite, kakšno vedenje boste dopuščali v njej. Nekateri ljudje drugim dovolijo, da po njihovi hiši hodijo obuti, drugim pa to ni všeč. Ni pravilnih ali napačnih pravil; toda kakšna so vaša? To je vaša hiša, to so vaše osebne meje, in odločitev je vaša.

Strokovnjakinja za soodvisnost Pia Mellody je osebne meje opisala kot »nevidno in simbolično ograjo«. Pravi, da je njihov namen trojen:

1. ljudem preprečujejo, da bi vdrli v naš prostor in nas zlorabili,

2. preprečujejo nam, da bi sami vdrli v prostor drugih in jih zlorabili,

3. omogočajo nam, da utelesimo občutek tega, kdo smo.

Vsi trije nameni, še posebej tretji, nam omogočajo oblikovanje identitete, ki smo si jo izbrali zase in ki nam daje moč. To vpliva na vsa področja našega življenja. Na določenem področju imate lahko trdne meje, na drugem pa šibke. Ugotovite, na katerih področjih imate najtrdnejše osebne meje, in nato to uporabite kot dokaz, da ste tako kot vsi drugi v preteklosti že uspešno postavili meje in da ste zmožni to storiti tudi na drugih življenjskih področjih.

Odkar učim postavljanje mej, me ljudje pogosto sprašujejo: »So moje osebne meje razumne?«, »Ali si želim preveč?«, »So moje meje prestroge?« V ozadju vseh vprašanj je običajno eno samo: »Ali mi je dovoljeno, da postavim to mejo?« Nikdar me ne boste slišali reči, da je kaka meja prestroga, nerazumna, zahtevna ali sebična (v negativnem pomenu!), če prosite za nekaj, kar potrebujete. Ne le zato, ker mislim, da to pogosto govorijo ženskam, ki izrazijo svoje potrebe, ampak tudi zato, ker mislim, da to nima smisla. Neupoštevanje potreb drugega ne pomeni, da te potrebe izginejo, in navsezadnje vaše meje niso moja stvar. Vaše potrebe so natanko to – vaše.

Vaše osebne meje so natanko to – vaše. Ves svet lahko misli, da pretiravate, jaz pa bom še vedno menila,
da vam je dovoljeno imeti kakršnekoli občutke, odzive in osebne meje. Drugi bodo morda mislili, da so vaše osebne meje nerazumne, in do tega imajo pravico, vendar to še ne pomeni, da so v resnici takšne. Namesto da bi poskušali ugotoviti, ali prosite za preveč, se vprašajte, ali prosite pravo osebo. Oseba, ki je dobra za vas, spoštuje vaše meje in vam nikdar ne bo dala občutka, da so nerazumne.