Nadaljevanje…
Napoleon Hill nikoli ni mogel zbirati poguma, da se ponovno sreča s Henry Fordom, čeprav je postal malo bogatejši. Toda v primerjavi s Henry Fordom je bil vedno reven človek in vedno ga bo ta revščina omejevala. Logika Henryja Forda pa je bila jasna.
Osho pravi, da ne verjame v nobeno filozofijo « pozitivnega razmišljanja.«
Pol resnica je nevarna
Osho pravi, da prisilite se razmišljati pozitivno ves čas, pomeni zanikanje resničnosti našega življenja. Ne zagovarja pozitivne filozofije razmišljanja, prav tako ne negativne. Je proti obema načinoma, saj obe polovice izbirata le polovico dejstev in obe poskušata prezreti nasprotno polovico.
Pol – resnica je veliko bolj nevarna kot celotna laž, nadaljuje Osho, saj bomo na ta način prej ali slej odkrili celotno laž. Kako dolgo pa sploh lahko ostanemo neodkriti? Laž je seveda laž; to je samo palača zgrajena iz igralnih kart – malo vetriča in celotna palača se podre.
Pol – resnica je nevarna. Morda tega nikoli ne boste odkrili in lahko še naprej mislite, da je to resnica. Torej resnični problem ni celotna laž, pravi problem je pol – resnica, ki se pretvarja, da je vsa resnica; in to je tisto, kar ti ljudje počno.
Negativne ideje vašega uma se morajo sprostiti in ne zatreti
Osho pravi, da je škodljivo za zatiranje negativnih čustev:
“Negativne ideje vašega uma morajo biti sproščene, ne pa zatrte s pozitivnimi idejami. Ustvariti morate čisto zavest, ki ni niti pozitivna niti negativna. V tej čisti zavesti boste živeli najbolj naravno in blaženo življenje.
Niso vam všeč določene osebe, prav tako vam niso všeč vse stvari; ne marate sebe, prav tako ne marate situacij v katerih se nahajate oziroma naletite na njih. Vso to smetje se nalaga v nezavednem, in na površjem se rodi hinavec, ki pravi: “Ljubim vse, ljubezen je ključ do blaženosti.« Toda v življenju te osebe blaženosti ni videti. V sebi nosi cel pekel.
Ta oseba zavaja druge, in če zavaja dovolj dolgo, lahko zavede tudi sebe. Ampak to ni sprememba. To je preprosto zapravljanje življenja, ki je izjemno dragoceno in ki ga ne morete dobiti nazaj.
Pozitivno razmišljanje je samo filozofija dvoličnosti (hinavščine) v smislu pridobitve pravega imena. Kadar si želite jokati, vas učijo, da pojte. Lahko vam uspe, če poskusite, vendar bodo potlačne solze prišle na plano na določeni točki, v določeni situaciji. Zatiranje ima omejitve. In pesem, ki ste jo peli, je bila popolnoma nesmiselna, ker je niste se čutili in ker ni bila iz vašega srca.
S podano razlago se popolnoma strinjam. Ne moremo zanikati stvari in dejstva, ki obstajajo. Dejstva, ki jih vidimo in slišimo ter stvari, ki se nam dogajajo. Ravno zaradi zanikanja obstoječega stanja tudi pozitivne afirmacije običajno ne delujejo. Prav je, da si priznamo dejansko stanje, ampak je pomembno, da si želimo boljše, lepše in več. V to pa moramo vložiti sebe, se podati v akcijo, si postaviti cilje in jih začeti uresničevati. In eno izmed orodij pri tem je ravno pozitivno razmišljanje v smislu približevanja zastavljenemu cilju. Npr.: Ne moremo si reči, da imamo prečudovito telo, če tehtnica in velikost osebne garderobe, ki jo nosimo kaže na to, da imamo 20 kg preveč. Lahko pa smo bolj ljubeči do sebe in si rečemo, da vsak dan izgubljamo na teži ali pa npr., da nismo najdebelejša oseba na tem svetu. Na ta način ne lažemo sebi, se ne zanikamo ampak poskrbimo za to, da se kljub vsemu počutimo bolje, hkrati pa pozitivno razmišljamo s pomočjo pozitivnih vibracij.
V tem primeru definitivno nismo dvolični oziroma hinavski niti do sebe niti do drugih. Ne gradimo si navidezne palače v obliki igralnih kart, ampak za to uporabljamo trdne temelje iskrenosti.
Osho bi lahko, če bi njegova filozofija duhovnosti bila drugačna, podal princip pozitivnega razmišljanja tudi drugače. Pozitivno razmišljanje je še kako pomembno v smislu dvigovanja lastne vibracije za dosego radostnega življenja, v katerem je prostor za temo in svetlobo, za črno in belo, za yin in yang. In prav je tako.
