Se tudi vama s partnerjem zgodi, da med prepirom začneta drug drugega obtoževati? Se zaradi tega vajini konflikti vlečejo dlje kot bi bilo to potrebno? Se pogosto krivita za nastalno situacijo?
Pred časom je bil pri meni na terapiji mlad par. Skupaj sta bila nekaj let in opažala sta, da se zelo pogosto prepirata. Tekom terapije smo raziskovali njun vzorec komunikacije pri reševanju konfliktov. Ugotovili smo, da se pogosto zapletata v iskanje krivca za posamezno neugodno situacijo.
Kako vemo, da v odnosu iščemo krivca?
Iskanje krivca je eden izmed pogostih neučinkovitih načinov komunikacije. V nekem trenutku se nam lahko zdi izredno pomembno, da ugotovimo, kdo je kriv za nastalo situacijo. Bolj kot na rešitev se osredotočamo na to, kdo je kriv. Naenkrat imamo na voljo ogromno nekih dokazov, ki potrjujejo krivdo partnerja. Mogoče se celo spomnimo zadeve izpred enega tedna, meseca ali celo let, ki v naših očeh potrjuejo, da je partner tisti, ki je kriv. Tako lahko iz neke situacije, ki se dogaja tukaj in zdaj (recimo slabo smo se dogovorili, kdaj gremo po opravkih in smo se po nepotrebnem čakali), začnemo partnerja obtoževati vsesplošne lenobe, nesramnosti, neuvidevnosti itd.
V večini primerov se partner na to brani in išče svoje dokaze, da smo v resnici krivi mi. V terapiji je na začetku iskanje krivca pogosto prisotno, pri čemer partnerja skušata terapevta pripraviti do tega, da bi sodeloval kot sodnik in ugotovil, kdo ima prav in kdo je kriv. Izkušen terapevt se v to igro seveda ne zaplete. Včasih za razsodnika izberemo tudi drugo osebo (recimo prijatelja, družinskega člana itd.). Vsak želi to osebo prepričati, da je kriv partner. Iskanje krivca pogosto negativno vpliva na partnerjevo samopodobo. Zelo slabo vpliva tudi na intimnost v zvezi. Kronično obtožavanje je v nekaterih primerih celo oblika čustvene zlorabe.
Kako prekinemo iskanje krivca?
Tekom terapije z mladim parom smo raziskovali, kaj z iskanjem krivca pravzaprav želita doseči. Si resnično želita zmagati in dokazati, da je partner v celoti kriv za nastalo situacijo? Bi bila zadovoljna, če bi se partner takrat povsem strl in v solzah priznal svojo krivdo in nesposobnost? Kaj bi jima pravzaprav prinesla zmaga nad partnerjem?
Par je med terapijo spoznal, da si v resnici ne želita zmagati. Seveda, v tistem trenutku bi jima bilo morda prijetno ugoditi svojemu egu in dokazati, da imata prav. A ugotovila sta, da si na dolgi rok želita predvsem trden, ljubeč in dober odnos. Pričeli smo torej raziskovati drugačne načine reševanja težav. Ko sta se soočala s problemom, sta se prenehala spraševati, kdo je kriv, pač pa kaj lahko skupaj storita, da situacijo čim hitreje rešita. Razvila sta konstruktivne načine reševanja konfliktov, s katerimi svojega odnosa nista več krhala, temveč sta ga še dodatno utrjevala. Naučila sta se poslušati drug drugega ter bila tudi med konfliktom do drugega spoštljiva. Ker se nista več zapletala v obtoževanje, sta konflikte začela reševati hitreje in učinkovitejše.
