Ste do svojega partnerja zvesti le fizično ali tudi čustveno? Kako prepoznamo čustveno varanje? Kaj lahko storimo, da se nezvestobi izognemo?
Ko govorimo o nezvestobi, večina pomisli na fizično nezvestobo. Poznamo pa tudi čustveno varanje oziroma afero srca, ki je lahko ravno tako uničevalno za zvezo kot fizično. Pri čustvenem varanju oseba vlaga veliko energije v nekoga, s katerim ni v zvezi. Med njima se tako razvije velika stopnja čustvene intimnosti, medtem ko fizične intimnosti, kot so poljubi, dotiki, spolnost in drugo pogosto ni.
Čustveno varanje prepoznamo po pretirani čustveni intimnosti z nekom, ki ni naš partner. Tej osebi zaupamo svoja najglobja čustva in skrivnosti, ki jih ne zaupamo niti svojemu partnerju. Lahko postanemo skrivnostni in pred partnerjem skrivamo dejstvo, kako pogosto se dejansko družimo s to osebo. Naš odnos s partnerjem se lahko precej poslabša, prepiri so pogostejši, obenem pa imamo partnerja vse bolj za samoumevnega. Lahko ga začnemo primerjati z drugo osebo in mu ne posvečamo veliko pozornosti, saj gre večino naše energije v drug odnos. Partnerju pogosto ni jasno, kaj se je spremenilo. Opazi, da se drugače vedemo, obenem pa ne razume, zakaj je tako.
Kako se zaščititi pred čustveno nezvestobo?
Pomembno je, da se par o tem pogovarja že na začetu zveze in skupaj definira, kaj zanju pomeni zvestoba. Ali drug od drugega pričakujeta le fizično zvestobo ali tudi čustveno? Je v redu, če se partner z nekom spogleduje? Gre partner lahko na kavo z nekom nasprotnega spola? Lahko ohranja stike z nekdanjimi partnerji? Kje točno je meja zvestobe?
Za dober in trajajoč partnerski odnos je torej ključnega pomena temeljit pogovor o zvestobi in to, da sta oba partnerja s skupno odločitvijo glede prijateljstev oziroma poznanstev zunaj njunega odnosa zadovoljna.
Primer iz terapevtske prakse
Pred kratkim je k meni na terapijo prišla poročena gospa, ki se je s sodelavcem zapletla v globok čustveni odnos. Bila je močno zmedena, saj je imela moža zelo rada in mu je bila vedno zvesta, hkrati pa je čutila, da njen odnos s sodelavcem prerasel v nekaj več. Gospa je povedala, da se s sodelavcem rada skupaj šalita ter da se pogosto pogovarjata o zelo osebnih temah. O njem in njunih pogovorih pogosto razmišlja še kasneje v dnevu. Opazila je tudi, da zjutraj namenja več pozornosti temu, kako se bo oblekla za v službo, kot je to počela včasih. Tekom terapij je ugotovila, da s sodelavcem v resnici ne želi razviti partnerskega odnosa in da si želi ponovno občutiti bližino v odnosu do moža. S sodelavcem je prenehala hoditi na skupne malice med službo in postala pozorna na to, da so bile teme njunih pogovorov bolj površinske. Z možem sta se večkrat tudi skupaj udeležila najinih terapevtskih srečanj ter se pričela odkrito pogovarjati. Redno sta začela načrtovati tudi skupen čas, ki je bil namenjen zabavi in sprostitvi. Na srečanjih sta oba poročala, da sta se pričela ponovno skupaj tudi šaliti, si zaupati in da sta en do drugega zopet ljubeča.
