Petindevetdeset procentov

OGLAS

Vesolje ni sestavljeno samo iz materije. Pravzaprav je v njem le 4,9% snovi, ki sestavlja materijo, torej vse kar vidimo, otipamo, od česar se odbija svetloba. Za vse ostalo fizika pravi, da je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati (26,8%) in neznana oblika energije (68,3%). [wikipedia]

Klub temu, da je velik del tega, čemur pravimo vesolje domnevno ali neznano, pa še vedno silimo v nekaj, kar moramo razumeti in razložiti, da nam bo to bolj verodostojno. Zanimivo, kako tisti, ki vodijo svet in določajo kaj le-ta je, gledajo nanj in na to kako se prikazuje.

O tem, o temni energiji in o temni materiji torej ne vedo nič oz. razen le nekaj tega, kar se jim je pokazalo kot opisljivo, pa še vedno rinejo s svojimi točkovnimi in delčkovnimi modeli v materijo, ki je neznana in v energijo, ki je domnevna.

OGLAS

Vse namreč kar vemo o tem je to, da nič ne vemo. Zanimivo pa je, da se na vse to spravljamo, kot da to vse vemo, torej z instrumenti in opisi, s katerimi je moč videti že znano. Zanimivo.

A ste vedeli, da temna energije in temna snov tvorita skupaj 95% tega, kar nam prodajajo, da vedo zmeriti? No, če ne, potem naj vam povem še, da če nekaj ni materija, kot jo poznamo, potem bodisi mora biti med to materijo, ki jo poznamo kot materijo v obliki neke fine snovi, ki zapolnjuje prazne prostore znotraj atomov.

Je že res, da ti potujejo zaradi centrifugalne sile, se vrtijo okoli jedra, a nihče ni nikoli dokazal, da je ta prostor prazen. To le trdimo, ker ne vemo. Preprosto ne vemo.

In podobno je s temno energijo. Kopija neposredno iz wikipedije: »Je najširše sprejeta domneva za razlago opazovanj od devetdesetih let, ki nakazujejo, da se Vesolje širi pospešeno.«

Mislim, da se obnašamo zelo neodgovorno, saj večino tega, kar nas obdaja naj bi bilo domnevno in nedefinirano, pa še kljub temu, znano. Kar pa je zanimivo, pa je to, da smo ljudje del tega. Tudi znotraj nas je 95% nečesa kar je približno in neznano.

Zakaj torej poslušati kogarkoli, ko ti govori o tvojem telesu. Ali tvoji naravi, če že hočete tako, saj je očitno, da je tisto iz česar smo preprosto nekaj, kar ne vemo. In kako zelo se ljudje trudijo, da bi vam dokazali, kaj ste, tako fizično, mentalno, čustveno in duhovno, tudi znanost, čeprav nimajo pojma.

A se vam ne zdi to malo prismuknjeno?

No, pa poglejmo. Znotraj nas, prav tako pa znotraj vsega kar obstaja, je 95% nečesa, o čemer nimamo pojma. Temu nimam pojma bi lahko celo rekli prazen prostor.

Če pogledamo iz druge strani, je to pravzaprav nekaj, kar izvira iz praznega prostora, ali? Vse kar vidimo, je za nas materija, znano, vse ostalo potem za nas ni materija, kljub temu, da nekateri tako trdijo. Zlahka torej povemo, da je materija polni prostor in da je ono drugo, kar je onstran zapolnjenega prostora.

Vsekakor znaki nakazujejo, da bi to lahko bila »črna« materija in »črna« energija. Vendar pa je to le ime, naziv za nekaj, kar je neznano.

Torej smo spet pri Koperniku in Gallileu, ki sta govorila na podlagi svoje notranje izkušnje, da se Zemlja vrti in je sonce v središču, ko raziskujemo to kar je onstran teme, ki jo je na nas položila večina. Mnogo ljudi ima znotraj sebe z neovrgljivo natančnostjo spoznanje za kaj se gre, a ker znanost ne razume, so vrženi skozi vrata cerkve in cerkvenega koncilija, ki določa pravila.

Znanost je definitivno tista, ki pripomore k mnogim spoznanjem. No včasih je bilo to o opicah in naravi, sedaj pa o novih materialih in kvantnem vesolju.

To, da se nečesa ne da dokazati včasih ni veljalo, da to ne obstaja. In kar je zanimivo, dosti znanstvenikov ima intuitivne prebliske, ki izvirajo iz teh 95%, mnogi hodijo k zdravilcem, ki operirajo, če že ne z vseh 95%, pa vsaj z nekim velikim delom teh 95%. Imamo novinarje, pa učenjake, pa zdravnike, pa doktorje znanosti, pa raziskovalce pa…

Vsi ti komunicirajo s temi 95%. Pravzaprav s temi 95% komuniciramo vsi. Razlika je le, da so nekateri bolj izpopolnili načine kako komunicirati s tem, drugi manj. In šola pri tem prav nič ne pomaga.

Namesto, da bi nas urila kako naj komuniciramo, da se razumemo, zavestno s tem delom 95%, ne da to gre mimo nas, kot da ga ni in nam predstavlja srečna naključja, nas sili v komunikacijo v okviru tistih 5%. A ni to neumno?

Namesto, da bi nas učili kako ozavestiti 100% sebe, nas silijo, da naj razumemo, zakaj je tistih 2% takšno kot je.

Na svetu obstaja mnogo ljudi, ki pa ne glede na to, v kar so jih prepričali in jih še vedno prepričujejo, raziskuje teh 95%.

Pravimo jim raziskovalci, znanstveniki, mamice, očetje, pravimo jim vse tisto, kar odkriva novo v svojem življenju.

Vsak od nas se zaveda sebe, koliko se pač zaveda, da obstaja in kolikor se pač čuti, da obstaja. S tem, ko raziskuješ del, ki ti je nepoznan, pravzaprav začneš širiti svoje obzorje. In mnogi, ki so popotniki na tej poit gledajo globoko v teh 95%.

Raziskovanje praznega prostora je za razliko od znanosti pravzaprav nekaj, kar je dosti bolj pomembno na tem svetu, kljub temu, da se znanost »kiti« s tem, kar odkriva. Vsekakor je znanost tista, ki ponese spoznanja dosti globlje v človeško zavest, a kaj to pomaga, če ne raziskuje tistega, kar je tukaj in zdaj.

Mnogi znanstveniki in znanost je usmerjena v smer raziskovanja materialnega vesolja, pa četudi mu pravimo planeti, meglice, kvazarji ali bosoni. Je že res, da iz energije nastanejo delci, podobno kot so bosoni nosilci materije, vendar pa masa ni najbolj pomembna stvar v vesolju.

Ozadje, ki se nahaja v prostorih med materijo je dosti bolj pomembno, saj je ravno to odgovorno za delovanje vesolja. Pomembno je, ker ustvarja centipetalno silo, pa centrifugalno, pa toploto, pa materijo in še marsikaj.
In znanstveniki so še vedno zapičeni v raziskovanje otipljivega in opisljivega s tem, kar imajo, namesto, da bi se podali v svet izkušanja tega, kar izvira iz teh 95%.

Veste, kaj je zanimivo? Da tudi to, kar se pojavlja kot izkušnja, kot misel ipd., da vse to izvira od tam, znanost pa še vedno poizkuša to razumeti v okviru teh 95%.
Kakšna izguba časa…