Po tednu deževja je posijalo sonce in narava se kopa v blagodejni topli svetlobi! Ta (narava) nam ves čas kaže razmerje in odsev – tako kot znotraj (nas) – tako zunaj (nas). Listje z dreves je že skoraj odpadlo … In kljub temu da (vsak po svojih močeh) sprejemamo neizbežno, popravljamo tisto, kar lahko, je vsak dan treba začeti znova!
Začeti dan z novim vdihom in preveriti pri sebi, koliko smo naVDIHnjeni, koliko imamo moči in radosti. Kljub linearnemu pogledu na svet, v katerega smo vpeti in nas zaposluje, izčrpava, se vsi zavedamo tudi cikličnosti in zakonitosti narave. Vemo, da za vsakim dežjem posije sonce in včasih nas razveseli tudi mavrica – simbol zaveze med svetom bogov in nami.
Ujamem trenutek, ko se sonce ljubi z menoj, me krepi, boža in podpira. Diham in sem ter sprejemam lepote jeseni. Neprecenljivo! Sonce, njegova moč in naša srčnost sta pravzaprav iz iste energije! Vemo, da v jesenskem času potrebujemo bolj kalorično hrano, ki nam da več energije, ki nas ogreje. Tudi ni vseeno, s kakšnimi drvmi kurimo v kaminu. Ko les gori, nam drevo daje svetlobo in toploto. Kaj pa jaz, ti in vsi mi, koliko prijazne energije vlagamo v delovanje, v človeške odnose, predvsem v odnos s seboj? Lahko izmerimo kalorije nasmeha?
Morje je viharno le v svojih zgornjih plasteh; iz globin, kjer leži zemljina maternica, valovi ne morejo prenesti njenega sporočila. Šele kadar se umirijo, se ocean zave svoje popolne enosti, vidnega v nevidnem, višjega v nižjih plasteh. -R.Tagore
Ljudje smo po svoji naravi leni in težko se nam je premakniti iz svojih navad, četudi vemo, da niso najboljše, ker smo se jih naučili obvladovati … Sprememba vedno zahteva premik in dodatno energijo, te pa običajno nimamo.
Zato marsikdo v težkih preizkušnjah doživi katarzo, kruto soočenje s stanjem in posledično sledijo spremembe …
Čeprav poznamo veliko uporabnih orodij in jih tudi uporabljamo, vsak od nas kdaj potrebuje ponujeno roko pomoči, da se odstre neko drugo obzorje, ki ga ne vidimo zaradi svoje vpetosti. Naj listje dokončno odpade in se pretvori v tisto energijo, ki bo v ciklu življenja omogočila novo rast, naj severni veter prevetri zatohle kotičke …
Prihaja čas, ko se umirja tudi morska gladina in morje v svojem valovanju, ko dihanje lahko uskladim s tem valovanjem in vem, da telo ve, kaj je treba izdihniti … Zaupam procesu življenja in se spravim s seboj …
