Ko grem naproti svoji prvobitni podobi, je proces velikokrat boleč, saj je treba marsikaj odvreči, transformirati.
Smrt je potrebna, da je možno več Življenja!
Življenje samo je neskončno modro in polno skrivnosti. Dobro je, da se zavedamo vplivov retrogradnega Merkurja, tokrat Luninega mrka … Narava deluje v svojem ritmu in nas vabi, da se uskladimo z njenim ritmom – najprej znotraj sebe.
Pa kaj sploh je prvobitna podoba človeka?
V zavesti vsakega semena je, da zraste v rastlino; kot na primer iz želoda lahko zraste mogočen hrast. Rastlinje iz ‘kamenja’ dela kruh, žival prežame rastline z življenjem … Kaj pa jaz, človek?
S tem misterijem se srečujemo vsi in se odkrije vsakemu posebej. Vsak človek naj bi se opolnomočil in se zavedal, da je vključen v proces življenja, zato smo vsi svoje darove dolžni uporabljati za dobro sveta. Kje začeti? Pri sebi, svojem telesu, priznavanju občutij …
Da bi mogli hitreje in bolje delovati, kar je osnovna potreba v tem hitrem tempu, je zagotovo treba upočasniti dejavnosti, upočasniti svoje gibanje in tudi dihanje. Vsemu temu lahko dodamo neko novo dimenzijo, ki izhaja iz naše notranjosti. Počitek je zelo pomemben, ne mislim samo na nočni ali dnevni, temveč tudi na tedenski in letni. Narava se ves čas spreminja, z njo tudi človek. Kljub temu, da človeštvo premika meje tako na delovnem področju kot na osebnem, ta premik pušča sledi v človeku, najbolj očiten je v psihofizičnem stanju. Najpogosteje se izrazi ravno na srcu in njegovem delovanju. Poleg slabe preskrbe s kisikom je pomanjkanje kakovostnega počitka eden od glavnih razlogov za porast srčnih in krvožilnih bolezni. Vemo, da nekatere telesne funkcije nikoli ne prenehajo. Srce nikoli ne miruje, pomembno pa je ozavestiti, da se razbremeni in hkrati krepi ravno med počitkom in spanjem. Ljudje smo sestavni del narave, ta pa vedno teži k ravnovesju. Odziv telesa nam jasno pokaže, koliko smo povezani z njim in upoštevamo njegova opozorila. Preprosta podpora je že to, da se poskušamo čez dan zavedati sebe ter poskrbimo za dnevno rutino, s tem pa tudi za harmonijo ‘elementov’ znotraj sebe.
Zjutraj se je dobro pretegniti in odpreti telo ter srce z gibalnimi in dihalnimi vajami, da v telo vnesemo dovolj svežega kisika. Poskrbimo, da čez dan pijemo dovolj vode. Negujemo ljubeče misli ter smo pozorni na svojo držo. Če imamo možnost biti vsaj za nekaj minut bosi na zemlji, to storimo, saj si krepimo povezavo z zemljo, izpostavljanje soncu pa nam prinaša energijo ognja. Pred spanjem je dobro opazovati nebo in zvezde, saj s tem pridobivamo energijo etra.
Rastline dihajo zelo počasi in to, kar izdihnejo, vdihnemo mi. In ko mi izdihnemo, izdihnemo sto milijonov molekul, to je več kot vseh zvezd. Bi lahko dihali, da bi ozavestili, da smo z dihanjem vključeni v proces velike atomske reinkarnacije prednikov? Kaj vse nam prinaša preprost vdih, in kaj oddamo s preprostim izdihom? Kako zelo smo povezani z življenjem samim?! Poskušajmo dnevno narediti nekaj res ozaveščenih vdihov in izdihov z veliko hvaležnostjo.
Dandanes je poplava raznih duhovnih tehnik, vendar zagovarjam preprostost, da se telesa ne da pretentati (razen ko obrnem kotičke ustnic navzgor in razprem roke v zmagovalca). Ko me nekaj boli, mi telo sporoča o neravnovesju. Ko ne zmorem globoko vdihniti, ne morem biti naVDIHnjena.
Pravzaprav je življenje zelo preprosto; pot osebnega in duhovnega razvoja je možna samo skozi introspekcijo lastnih moralnih vrednot v odnosu do sebe in okolja in seveda s popravkom (sebe).
Se mi zdi, da je bistvo življenja ravno v pretočnosti, da dih teče, telesne tekočine krožijo, misli so hitre, da se čustva ne zatikajo, da je duša radostna in duh svoboden … Zakonitosti narave veljajo za vse enako!
Podpora in prijateljstvo sta zelo pomembna. Pravi prijatelj je tisti, ki ti odstre neki drug vidik In v položaju, ki ga ne zmoreš videti. In ko ti predstavi svoj pogled, resnico, te (me) zaboli. In ko grem naproti svoji pravi podobi, srečujem prave ljudi … Veliko zaupanja vase in v življenje vam želim!
Helena Cesar
