Kar nekajkrat sem poskušala znova in znova, a mi nikakor ni uspelo. Sicer sem se tu in tam vprašala »Zakaj meni ne, drugim pa?« a nikoli našla odgovora, le jezo nase. Zaradi mojega ega, nisem poslušala sebe in svojo intuicijo, ki me je usmerjala (danes temu pravim angelsko vodstvo ali vodstvo od zgoraj), ampak sem se predajala negativnosti in strahu, ter mnenju drugih.Ker sem se v tem pač počutila domače. Saj veste, poskusiti nekaj novega je najhuje, ker to prinaša korenite spremembe oziroma pot v neznano…jooooooj groza, mar ne?
Veste kaj? Pa ni! To je nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi. Sedaj to vem. Da sem prišla do tega spoznanja sem morala tudi jaz čez zelo trnovo pot. Razočaranja in neuspehi na osebnem, ljubezenskem in poslovnem področju so se kar vrstila ena za drugo. In moja samopodoba je padala in padala. Ljudje okoli mene, moja ogledala, so me dobesedno boksala v nos, a nisem hotela tega ne videti niti si priznati. Lažje je bilo pač za vse kriviti druge. Klasika.
A prišel je dan, po že n-ti propadli vezi, ki je bila izjemno boleča, neuspehih pri iskanju službe, razočaranjih nad »prijateljicami«, ko sem enostavno rekla: «ZDAJ JE PA TEGA DOVOLJ. ZAGOTOVO JE SMISEL MOJEGA ŽIVLJENJA VEČ KOT TO!!!!!!«
In uspelo mi je. Nisem obupala. Zakaj? V čem je razlika? Razlika je v tem, da je bila moja želja, volja in notranja moč USPETI večja od nizke samopodobe, dvomov in strahov. Lahko bi rekli, da mi je prekipelo. In ko to dosežete, je mogoče vse. To je recept za uspeh. Od začetka do danes, sem na svoji poti od »negativca« in obupanca, do zdravilca in motivatorja, ter svetovalca slišala opazke vseh vrst. Bila sem zmešana; “nikoli mi ne bo uspelo, ker je to nemogoče”; “raje išči službo, to je kr neki”; “ja pa ja de, predvsem ona ja”; in podobno. Ali so mi bile izrečene direktno ali indirektno. Nisem bila ravnodušna do njih. Veliko sem prejokala, saj so bile to besede bližnjih, pa tudi za besede drugih sem se »sekirala« . Bila sem tik pred tem, da zopet obupam. A nekaj me je gnalo dalje.
V tem času sem spoznala nekaj ljudi s področja duhovnosti, ki so bili »poslani od zgoraj« , kot rada rečem. Ali je bilo to osebno, z novimi osebami oziroma poznanstvi ali sem ugotovila, da se na tak in drugačen način z duhovnostjo ukvarjajo moje »življenske« in družinske prijateljice/prijatelji, ali pa so mi na Facebook-u poslali »takšni« prošnjo za prijateljstvo. In ko sem bila najbolj na tem, da obupam, sem ravno v tistem trenutku prejela prošnjo, jo sprejela, in dobila napis na »zid«: DOBRODOŠLA NA POTI… to je bil moj prelomni trenutek. Trenutek, ko me je ta moja trda volja in odločnost, ter te besede, takrat neznanke, danes meni drage osebe (hvala Andreja) dvignile izza dvomov in strahov po poti dalje, proti svetlobi.
Shanti
