Pri lovu na tjulnje se dogajajo nepojmljive grozote

OGLAS

Vsako leto na obalah Kanade poteka pomor tjulnjov. Leto za letom tam predvsem zaradi industrije krzna brutalno pomorijo sto tisoče teh nedolžnih živali, v letu 2004 je bilo ubitih kar 365.971 tjulnjev. Lov na tjulnje je okruten.

Začne se že konec februarja oz. v začetku marca, ko se skotijo mladiči. Z udarcem na zatilje s topo stranjo neke vrste sekire, ubijejo mlade tjulnje. Lobanjska kost naj bi pri tem udarcu počila takoj, vendar morajo pogosto udariti večkrat, da nedolžna žival umre. Rez skozi krvne žile prednjih okončin mora skrbeti za to, da žival izkrvavi in se dejansko ne zaveda več.

Pogosto pa to opustijo, da ne bi zamazali kožuha. Dogaja se, da žival ni mrtva, ko jo oderejo. Ustreliti tjulnje tudi ni manj okrutno. Strelci pogosto potrebujejo več nabojev, da ubijejo žival. Obstreljeni tjulnji lahko pobegnejo. Potopijo se in bedno utonejo. Mnoge od ustreljenih tjulnjov ne najdejo več.
Dr. Christian Sailer, odvetnik in znani borec za živali pravi: “Nobene druge oblike lova ni, pri kateri bi ledeno mrzla brutalnost ljudi bila tako očitna kot pri lovu na tjulnje. Mlade živali so zaupljive in ne bežijo proč kot zajci in srne, če se jim približajo lovci. Ne: tjulnjev mladič prostodušno in žalostno gleda v lovčeve oči, preden ta zavihti gorjačo, da bi žrtvi razbil glavo in mu strgal kožuh s telesa. Komaj kaj je bolj brutalno in nobenega opravičila ni, tudi gospodarskega, gledano z živalske strani.” (Vir: Freiheit für Tiere, 2/2006).

OGLAS

Leta 2001 je neodvisna skupina veterinarjev v poročilu o lovu strnila ugotovitve, da vladna določila o humanem načinu ubijanja niso bila spoštovana. Šokantno je tudi to, da so veterinarji ugotovili, da so bili v kar 42% primerih, ki so jih preučili, tjulnji odrti živi in pri zavesti. Nepojmljive grozote. Tisti, ki opazujejo kanadski komercialni lov na tjulnje, poročajo o nesprejemljivih načinih krutosti, vključno z lovci, ki vlečejo tjulnje pri zavesti čez ledene plošče s kljukami, pritrjenih na čolnih, jih streljajo in nato pustijo trpeti v agoniji, kopičenje mrtvih in umirajočih živali in celo odiranje živih tjulnjev.

Znanstveniki ugotavljajo, da imajo tudi živali svojo osebnost. Seveda to velja tudi za tjulnje. Tudi zato se je potrebno do njih obnašati spoštljivo in dostojanstveno. Tudi njim pripada pravica do dostojanstva in življenja, kot ostalim živalim. Živali ne morejo biti več uporabno sredstvo za zadovoljevanje človekovih potreb. Ali še obstaja kakšna človekova potreba, ki je ni mogoče zadovoljiti brez uporabe živali?

Nobenega razumnega razloga ni, da bi se še v 21. stoletju dogajale takšne grozote in barbarstva nad nedolžnimi živalmi. Zato protestiramo in pozivamo Kanado in druge države, kjer poteka lov na tjulnje, da s tem lovom takoj prenehajo in da ga prepovedo. Pozivamo tudi slovenske vlado in druge pristojne organe, npr. Veterinarsko upravo Republike Slovenije, da izrazijo protest zaradi opisanega mučenja tjulnjov. Zaščita živali, h kateri je zavezana Slovenija, se ne omejuje samo na Slovenijo, temveč velja širše.

Za Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali