Povzetek iz Amminega Novoletnega sporočila
1. januar 2019 – Amritapuri ašram
Znova stojimo na pragu Novega leta. Že sama misel o Novem letu zbudi vibracije upanja, sreče in navdušenja. Naj se v tvojem srcu razcvete cvetje miru in radosti! Naj se vonj tega cvetja širi po svetu skozi tvoja dobra dela.
V preteklem letu je bil svet priča številnim spopadom in naravnim nesrečam. Nedavna poplava v Kerali je mnoge ljudi globoko ranila s spomini na stiske in razdejanja. Vendar pa se moramo zavedati naslednje: vsaka težka življenjska situacija nam ponudi priložnost, da popravimo svoje napake. Poplava je bila svarilo—sporočilo. Kajti že kar lep čas izkoriščamo Naravo za svoje sebične in kratkoročne cilje. Čemur smo bili priča, je bila grenka posledica tega. Zato v tem novem letu naredimo še kakšen korak naprej in delujmo še z večjo vnemo za zaščito in obnovo harmonije Narave. Lahko poskrbimo, da bo naša prihodnost svetlejša, če bomo prisluhnili glasu modrosti Narave. Prav tako trdo delajmo in globoko molímo zato, da bi narasla ljubezen in solidarnost med ljudmi in narodi. Oboje, tako trud kot molitev, sta z naše strani potrebna.
Brez obupavanja bi morali svoje srce razsvetliti z lučjo upanja. Novo leto nas spomni na to, kako beži čas. Tako kot senca, smrt neizbežno sledi vsakomur izmed nas. V vsakem trenutku moramo biti pripravljeni zapustiti to najeto hišo – naše telo. Preden nas smrt dohiti, pa moramo opraviti še toliko svojih dolžnosti. Na to noč, ko se oziramo na svojo preteklost, bi morali analizirati sami sebe. In s pogledom v prihodnost bi morali začeti s pozitivnim delovanjem. To je pravi čas za sklepanje takšnih odločnih namer.
Ob rojstvu novega leta si ljudje voščijo: “Srečno Novo leto!” Resnica pa je takšna, da sreča ne pride kar samo s tem, ker je nastopilo novo koledarsko leto. Srečo bomo izkusili šele, ko se bo v naš pogled in dejanja naselila pozitivna sprememba.
V tem Novem letu si moramo zastaviti nekaj pomembnih vprašanj:
Najprej se vprašajte: “Ali neomajno napredujem po svoji duhovni poti? Ali se trdno držim svoje duhovne discipline in svoje vadbe? Ali pa sem izgubil svojo smer?”
Drugič: “Ali živim zgolj zase? Ali sem zmožen vsak dan narediti nekaj—karkoli—nesebično za druge?”
Tretjič: “Ali sem v vseh okoliščinah zmožen samonadzora in ohranjanja zrelosti? Ali pa zato, ker me premagujejo jeza, ljubosumje ali druga nižja čustva, še vedno prizadenem druge?”
In nazadnje: “Sem sposoben sodelovati in prispevati svoj delež pri varovanju okolja?”
V skladu z odgovori na ta vprašanja moramo biti pripravljeni na to, da se izboljšamo in pričnemo delovati pravilno. To je primeren čas, da sprejmemo trdne odločitve in se pričnemo neutrudno prizadevati za dosego zadanih ciljev. Običajno pa se številne naše sprejete novoletne zaobljube že v nekaj dneh razblinijo. Vselej najdemo takšen ali drugačen razlog, da upravičimo svoje pomanjkanje vztrajnosti.
Vsa svoja dejanja bi morali izvajati iz stališča, da je naš zgolj ta sedanji trenutek; že naslednji trenutek pa ni več v naših rokah. Vsako dejanje bi moralo biti izvedeno preudarno, s pozornostjo, z entuziazmom in z nasmehom. Cilj človeškega življenja je uresničitev Boga, spoznanje, da od Boga nismo ločeni. Drobec te zavesti je v nas že prisoten. Kar še moramo storiti, je to, da to zavest razširimo in jo okrepimo. Tega cilja se ne bi smeli prenehati zavedati. Za to pa moramo uporabiti svoje človeško življenje in to telo, ki ga imamo sedaj na razpolago.
Ljubezen je tista, ki naredi vse novo, ter daje vsemu svežino in novost. V svojem življenju bomo lahko izkusili le toliko novosti in svežine, kolikor je v nas ljubezni. Če ni svetlobe ljubezni v nas, potem bomo tudi v novih stvareh zmožni izkusiti zgolj temo. Napredovati bi morali s prižiganjem luči vere v tej sveči, ki je to naše telo.
Morda se sprašujete, kako lahko to brezmejno temo presežete s svetlobo zgolj ene same sveče. Samo pomislite, kako se bo ta svetloba ob vsakem našem koraku premikala naokrog skupaj z nami. Prav tako se lahko v tej svetlobi z nami premikajo tudi drugi ljudje. V to bi morali samozavestno vložiti zadostno mero truda. Ko bomo napredovali na tak način, bomo nazadnje sposobni uresničiti svoj pravi Jaz. Če naš um napolnjuje luč Božje ljubezni, nam bodo lahko vse izkušnje—dobre in slabe—prinesle srečo. Tedaj bomo sposobni proslavljati ne le svojih uspehov, pač pa tudi svoje neuspehe.
Praznujemo lahko na dva različna načina. To lahko počnemo tako, kot počne to večina ljudi, in praznike, ki so zapisani na koledarju, proslavimo z ognjemeti, s plesom, petjem in izpolnitvijo svojih želja. Lahko pa jih slavimo s prepoznavanjem Božje veličine in lepote v vsakem trenutku našega življenja. Prvi način je povsem zunanji. Je zgolj kratko obdobje veselja sredi mnogih skrbi in žalosti. Enako kot blisk strele preko temnega neba, so tudi ti bliski sreče kratkotrajni in po kratki razsvetlitvi našega življenja izginejo. Pri drugem načinu pa je praznovanje trajno stanje uma. Pravo praznovanje ni nekaj, kar bi bilo mogoče doseči z izpolnitvijo plehkih željá. Pač pa je končna stopnja neprestane priprave. Ko opazujemo cvetlico v razcvetu, ki diši in se pozibava v vetru, ne prepoznamo, da le-ta predstavlja zadnjo stopnjo prehoda cvetnega popka iz teme v svetlobo. V notranjosti cvetnega popka je bila tema. Iz te teme pa se je počasi razcvetel v svetlobo. Podobno temu poteka tudi naš razcvet iz teme nižjih čustev v svetlobo čiste ljubezni. Šele ko dosežemo to končno destinacijo, izkusimo pravo praznovanje in pravo radost.
Ne dopustite, da vas mučijo skrbi in težave iz leta 2018. Ne dovolite, da bi bile te skrbi in težave ovira v nadaljnjem poteku vašega življenja. Na težave iz leta 2018 glejte kot na prejšnje poglavje vaše knjige življenja. Bodite zmožni te strani knjige zapreti in leto 2019 začeti kot novo poglavje. S pravilnim razločevanjem bodite sposobni vsrkati nauke iz leta 2018 ter popraviti svoje napake in napredovati, tako da bo leto 2019 lepše in polno ljubezni. Svetu ponesite sporočilo ljubezni in miru. Naj vas Paramatma blagoslovi in vaše življenje napolni z mirom, dobrim telesnim zdravjem, z duševno močjo in zadovoljstvom.
Mata Amritanandamayi – Amma
