Prva pomoč pri stresu, ki jo lahko imate vedno pri roki

OGLAS

Kadar nas iztirijo težavni dogodki ali preobilica dela, je običajno, da želimo kaj pojesti. Anthony William, medicinski medij, pri tem poudarja, da to ni škodljiv nagon. Možgani nam tako namreč sporočijo, da bi jim koristila podpora pri spopadanju z izzivom. Ključno pa je vedeti, katera hrana nam dejansko pomaga!

Če vsako poldrugo do drugo uro zaužijemo nekaj hrane, je to ključno za spopadanje z divjim nihanjem ravni adrenalina, ki je značilno za sodobno življenje. To je v nasprotju z večino mačističnih sporočil, ki danes prevevajo družbo.

Vsi se namreč navdušujejo nad energijskimi napitki, preskakovanjem obrokov in zadevanjem s kofeinom. Čestitamo si, ker smo sposobni preživeti nekaj ur, ne da bi zaužili kar koli, če pa potrebujemo prigrizek med obroki, menimo, da imamo šibko voljo. Zdi se nam, da bi morali postati roboti, ki sploh ne potrebujejo hrane, da bi se spopadali z zahtevami digitalne dobe. Čas je za vnovični premislek o takšnem delovanju.

OGLAS

Četudi lahko zdržite več ur brez hrane, to ne pomeni, da bi morali ravnati tako. Kakšen je smisel vseh tehnoloških izboljšav, če moramo zanje plačati ceno v obliki nečloveškega delovanja? Takšno ravnanje ni primerno za naša telesa.

Če opoldne zaužijete obrok, ki vas nasiti do večera, vam bo sladkor v krvi do pol dveh ali dveh popoldne vseeno upadel. Če vaša jetra nimajo neverjetnih zalog glukoze (jetra večine ljudi jih nimajo), živčni prenašalci v vaših možganih pa so močni, sta nadledvični žlezi prisiljeni izločati adrenalin in kortizol, da bi nadomestili pomanjkanje sladkorja v krvnem obtoku. Tudi kortizol ni nikakršna poslastica: če ga je v telesu preveč, vas lahko doletita dehidracija in kopičenje odvečnih kilogramov, obenem pa se okrnijo zaloge gradnikov, kot so glukoza, glikogen, železo, elektroliti in aminokisline.

Ko se preobremenita sami nadledvični žlezi, imate recept za utrujenost in bolezni. Precej ustreznejša možnost je uživanje prigrizkov. Če zaužijete tri obroke na dan, vam nikakor ni treba opustiti te rutine. A če želite kar najbolj izkoristiti svojo energijo, telesni sistemom pa preprečiti preobremenjenost in dojemljivost za bolezni, si poleg zajtrka, kosila in večerja privoščite lahke, uravnotežene prigrizke.

V knjigi Hrana, ki spreminja življenje >> boste našli več deset predlogov in receptov zanje.

HRUSTLJAVE JABOLČNE REZINE Z LEPLJIVO KARAMELNO POMAKO

Pripravite lahko kar dvojno porcijo, kajti ta jed bo izginila, še preden se boste zavedali tega.

1 narezano večje jabolko
6 razkoščičenih datljev
¼ čajne žličke cimeta

Jabolčne rezine položite na krožnik. Datlje in cimet prelijte s kančkom vode in dobro zmiksajte. (Če imate suhe, čvrste datlje, jih dve uri namakajte v vodi, da se zmehčajo.) Mešanico z žlico nadevajte na krožnik zraven jabolčnih rezin.

MARELIČNE PLOŠČICE

Če vedno iščete hiter, preprost prigrizek, ki bi si ga lahko privoščili med vsakodnevnimi opravili, so marelične ploščice popolne. So sladke, žvečljive, s kančkom hrustljavih mandljev. Imajo samo štiri sestavine, naredite jih lahko v nekaj trenutkih, v zamrzovalniku pa jih lahko hranite do enega meseca.

1 skodelica suhih marelic
½ skodelice razkoščičenih datljev
½ skodelice mandljev
¼ skodelice kokosa

Vse sestavine stresite v mešalnik in dobro zmešajte. V pekač položite papir za peko in mešanico oblikujte v velik pravokotnik, debel dober centimeter. Preden mešanico narežete na ploščice, naj bo vsaj pol ure v zamrzovalniku. Ploščice lahko hranite v hladilniku en teden, v tesno zaprti posodi v zamrzovalniku pa en mesec.

Več o zdravilni moči več kot petdesetih sadežev, zelenjave, zelišč, začimb in divje hrane, ki lahko imajo izjemne učinke na vaše zdravje, preberite v svetovni uspešnici Hrana, ki spreminja življenje medicinskega medija Anthonyja Williama.