Vstopimo v kompleksen svet človeške psihe, kjer se prepletajo naše misli, želje in odločitve. Ta notranji svet nas vodi skozi življenje in oblikuje naš vsakdan. Pri tem pa se porajajo vprašanja o tem, kaj v resnici usmerja naše vedenje.
Eden izmed pomembnih raziskovalcev tega notranjega sveta je bil seveda (že omenjeni v enem od prejšnjih člankov) Sigmund Freud. S svojo teorijo je razložil različne plasti našega uma, ki jih je poimenoval id, ego in superego. Vsaka od teh plasti ima svojo vlogo in skupaj oblikujejo našo psihološko dinamiko. V tem članku si bomo pogledali vsako od teh plasti, jih primerjali z vsakdanjim življenjem in poskušali razumeti, kako vplivajo na naše vedenje.
Id: Nagoni in želje
Id, to divje jedro naše psihe, predstavlja nagone in najosnovnejše želje, ki prebivajo globoko v nas. To je notranji glas, ki zahteva takojšnje zadovoljitve, ne glede na posledice ali družbene norme, ki nas obkrožajo. Čutimo ga kot nagon, ki se prebudi, ko bi najraje zadovoljili svoje potrebe, ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas. To je tisti neposreden občutek, ko bi najraje nekaj storili zdaj in tukaj, ne glede na vse ovire.
Recimo, da smo lačni. Naš id se bo takoj prebudil in zahteval, da pojemo slastno čokolado, pri čemer ne bo upošteval posledic, ki bi lahko sledile temu dejanju. Naša potreba po zadovoljitvi trenutnega hrepenenja prevlada nad dolgoročnimi posledicami, kot so morda negativni vplivi na naše zdravje ali telesno kondicijo. Id predstavlja to neposredno željo, ki jo vsi poznamo in se vedno znova soočamo z njo v svojem vsakdanjem življenju.
Ego: Posrednik in razumna odločitev
Ego, ta srednja plast naše psihe, ima vlogo preudarnega posrednika med nagoni ida in zahtevami realnosti okoli nas. Deluje razumno in premišljeno ter išče uravnotežene poti za zadovoljitev naših potreb, pri čemer hkrati ohranja pravila in norme družbe, v kateri živimo. Ego je kot naš notranji diplomat, ki se trudi uskladiti naše notranje želje z zunanjim svetom.
Za boljšo ilustracijo si predstavljajte, da si želite pojesti tisto čokolado, vendar se zavedate, da bi preveč sladkarij lahko negativno vplivalo na vaše zdravje. V tem trenutku prevzame vajeti vaš ego. Ego bo iskal kompromisno rešitev. Morda se boste odločili, da boste pojedli majhen košček čokolade, s čimer boste zadovoljili svojo željo, vendar ne boste pretiravali. Ego poskuša najti ravnotežje med vašimi notranjimi željami in zunanjimi omejitvami ter družbenimi normami.
Ego je tisti del uma, ki nam pomaga sprejemati odločitve, ki so smiselne in sprejemljive v družbi, obenem pa zadovoljujejo naše potrebe in želje.
Superego: Moralni nadzor
Superego je plast uma, ki pomeni naše notranje moralne smernice in etiko. Lahko si jo predstavljate kot notranje čuvaje, ki nas nenehno opominjajo na družbene norme, vrednote in etična pravila, ki jih je potrebno upoštevati. Superego nas spodbuja k delovanju v skladu s temi vrednotami, celo takrat, ko bi radi sledili svojim hrepenenjem ali nagibom.
Predstavljajte si situacijo, ko bi morda radi pojedli celo tablico čokolade. Vaš id bi bil v tem trenutku najbolj zadovoljen, saj si želi takojšnjega užitka, vendar se bo vaš superego vmešal. Opomnil vas bo, da takšno prekomerno uživanje ni etično, da bi lahko škodovalo vašemu zdravju, in vas spodbudil, da sledite svojim moralnim načelom.
Pomembno je razumeti, da te tri plasti uma niso vedno v harmoniji. Včasih prihaja do konfliktov med njimi, kar lahko povzroči notranje napetosti in različne oblike vedenja. To so trenutki, ko se id, ego in superego borijo za prevlado, pri čemer končna odločitev pogosto oblikuje naše ravnanje v določeni situaciji. Razumevanje teh konfliktov nam pomaga bolje razumeti, zakaj se odločamo tako, kot se, ter kako se oblikuje naša osebnost in vedenje.
Da bi bolje razumeli, kako ti konflikti vplivajo na naše vedenje, si oglejmo naslednji primer:
Predstavljajte si, da ste v položaju, kjer imate pred seboj pomembno študijsko nalogo, ki jo morate dokončati. Hkrati pa vas močno mika, da bi se odpravili ven s svojimi prijatelji in doživeli trenutke zabave. V tem trenutku se začne notranji boj med različnimi plastmi vašega uma.
Vaš id, ki predstavlja vaše nagone in želje, si želi takojšnjo zabavo. Želi si, da bi šli ven in se zabavali brez skrbi. Ego, razumna srednja plast vašega uma, razmišlja o potrebi po dokončanju študijske naloge, da bi izpolnili svoje obveznosti. Hkrati pa superego, vaš moralni nadzor, vas spominja na odgovornost do študija in občutek dolžnosti.
V tem primeru se soočate s konfliktom med različnimi plastmi uma. Vaš ego bo skušal najti ravnotežje med temi nasprotujočimi si potrebami. Morda se boste odločili, da boste najprej končali nalogo, da izpolnite svoje dolžnosti, nato pa se boste odpravili ven s prijatelji kot nagrado za svoj trud. To je primer, kako ego deluje kot posrednik in išče razumne kompromise med različnimi plastmi vaše psihe.
Razvoj plasti uma skozi življenje
Freud je trdil, da se različne plasti uma razvijajo skozi življenje posameznika. V zgodnjem otroštvu, ko se otrok rodi, je prevladujoča plast id. V tem obdobju otrok še ni razvil sposobnosti nadzorovanja svojih nagonov in želja ter se osredotoča na takojšnje zadovoljitve. Na primer, če dojenček čuti lakoto, bo jokal, dokler ne bo nahranjen, ne glede na to, ali je to v tistem trenutku primerno ali ne.
Z razvojem se postopoma oblikuje ego. Ego je plast uma, ki pomaga pri oblikovanju bolj razumnih odločitev. Otrok se začne učiti, kako čakati na zadovoljitev svojih potreb, ko je to primerno, kar kaže na razvoj ega. Ego postane posrednik med nagoni ida in realnostjo, ki ga obdaja, in išče uravnotežene rešitve za zadovoljitev svojih potreb.
Kasneje v otrokovem življenju, ko začne razumeti moralna pravila in etične norme, se razvija superego. Superego predstavlja moralni okvir, saj otrok pridobiva vrednote in etična pravila iz svojega okolja. To plast uma vodi k delovanju v skladu s temi moralnimi načeli, tudi če to pomeni, da mora zavrniti svoje notranje hrepenenje.
Razumevanje teh različnih plasti uma, kot jih je opisal Freud, je pomembno za razumevanje človeške psihe in vedenja. Te plasti – id, ego in superego – so kot dinamični igralci v notranjosti naše psihe, ki oblikujejo naše odločitve, želje in reakcije na svet okoli nas. Konflikti med temi plastmi so naravni in vsakodnevno vplivajo na naše odločitve ter vedenje. Razvoj teh plasti uma pa se odvija skozi celotno življenje in oblikuje našo edinstveno osebnost ter način, kako se odzivamo na svet okoli sebe.
Viri: http://journalpsyche.org/the-freudian-theory-of-personality/#more-191
