Ko se človek sooča z duševno stisko se pogosto sreča z paleto strokovnjakov na področju duševnega zdravja. V iskanju pomoči in razumevanja svojega stanja je pogosto prvi naslov osebni zdravnik. Ob pozornem poslušanju simptomov se la- ta odloči kam bo bolnika napotil in kakšno vrsto zdravljenja ali pomoči bo priporočal.
Vse je odvisno od vrste simptomov in težav, ki jih posameznik ima. Ob blagih do zmernih simptomih, ki se izražajo kot lažja depresivna ali anskiozna stanja; nespečnost, povečana utrujenost in brezvoljnost, občasni občutki strahu ter tesnobnosti, še vedno preveč osebnih zdravnikov, predpisuje antidepresive brez napotitve k psihiatru ali priporočila za zdravljenje pri psihoterapevtu.
Žal nastale težave redko izzvenijo same od sebe, kljub jemanju zdravil.
Čustveno ravnovesje je odvisno od vašega okolja v katerem živite. Pomembno je, da ozavestite vzorce, ki vam ne služijo več in da jih zamenjate z zrelejšimi, takšnimi, ki vam prinašajo harmonijo, pomembno je tudi da prevzamete odgovornost za življenjsko okolje, ki ga so-kreirate.
Delo na sebi je osnoven predpogoj, da se bo kaj v vašem življenju spremenilo.
Če boste po nekaj letih odnehali z jemanjem zdravil in živeli po enakih vzorcih kot nekoč, in se gibali v enakem okolju, se bo vaša duševna stiska povrnila in z njo tudi simptomi. V osnovi kadar se prvič srečujete z tovrstnimi simptomi, je pomembno, da vas diagnosticira strokovnjak. Pri diagnosticiranju vaših simptomov sta v prvi meri najpomembnejša psihiater in klinični psiholog.
Diagnosticiranje pomeni, da se na podlagi vaših simptomov določi bolezen, za katero boste zdravljeni. V prvi meri je potrebno medicinsko mnenje strokovnjaka za duševno zdravje – to je psihiater, ob tem mu pomaga klinični psiholog, ki iz psiholoških testov oceni vaše mentalne sposobnosti in vaše osebnostne poteze.
Psihiater je dr. medicine, ki se je specializiral iz psihiatrije, ta ima vso potrebno znanje, da lahko izloči druge organske okvare ali bolezni, ki bi lahko povzročale podobne težave kot jih povzročajo duševen bolezni. Psihiatri so tisti, ki vam zraven diagnoze predpišejo zdravila in vas napotijo, še k psihologu ali psihoterapevtu. Psihiater je tisti, ki vam nudi terapijo v obliki zdravil in ne pogovor, saj je časovno omejen in je fokusiran na vašo bio-kemijsko stanje v možganih in vašo splošno počutje, poglobljenih pogovor in terapevtskih srečanj žal ne morete pričakovati od psihiatra, razen če je svojo osnovno izobrazbo podkrepil s psihoterapevtskimi izobraževanji.
Psihoterapevt je tisti, ki vam nudi terapevtski proces in razreševanje duševnih stisk. Ob stabilizaciji bolnikovega fizičnega in čustvenega počutja z zdravili, je smiselno obiskati psihoterapevta, ki je žal v Sloveniji samo-plačniški in jih je le redko najti v zdravstvenih ustanovah. Večino jih dela v zasebnih praksah, je pa ji tudi nekaj v psihiatričnih ustanovah. Obisk psihoterapevta je lahko vaš prvi ali drugi naslov, kadar se zdravite z zdravili pri psihiatru ali pa, da ga poiščete kar sami, ko so vaši simptomi še takšni, da lahko delujete brez podpore zdravil.
Psihoterapija je terapevtski proces kjer z poglobljenimi pogovori in raziskovanjem vaših čustvenih vzorcev v varnem odnosu, razrešujete vaše težave in se osebnostno razvijate, tako dolgo, da presežete vašo stisko ali simptom.
Seveda je to odvisno od narave vaših težav in simptomov, v hujših primerih vam je lahko kot upora pri soočanju in sprejemanju vaše bolezni. Vsekakor psihoterapevt ni svetovalec, je samo vaš spremljevalec ob raziskovanju vaše življenjske zgodbe in vaše osebnosti, pomaga vam razkriti vaše vzorce, notranje konflikte in strahove, ki vam povzročajo simptom.
Kadar potrebujete samo nasvet in nekaj krajših spodbudnih pogovorov, je najboljši naslov psiholog. Psihologi so integrirani v socialno mrežo v kateri se gibljemo, najdemo ga v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, podjetjih, vojski, je nekako prva instanca, ki vam lahko ponudi nasvet in vas napoti, k psihiatru ali k psihoterapevtu. Psiholog pokriva širši spekter delovanja, v osnovi so izobraženi kot svetovalci in raziskovalci psiholoških procesov.
Pomembno je, da pravočasno poiščete pomoč.
Zavedajte se, da je človeška psiha, enakopraven del vašega telesa, če ne še bolj pomemben kot vse ostalo.
Vse kar ste občutili in doživeli ter vse kar doživljate, vpliva neposredno na vaše telo.
Psiha prežema naše celoto telo, saj je del okolja v katerem živimo. Vaše čustveno stanje, vaše misli takoj neposredno vplivajo na vaš srčni utrip, nervo-bio-kemijo, hormonsko ravnovesje in še veliko več. Raziskave vedno bolj naznanjajo, da duševno ravnovesje, umirjen um blagodejno vpliva na celoten organski sistem, zato je nezaslišano, če ga zanemarite.
Osebna rast, zavedanje sebe in harmonični odnosi so ključ do dobrega počutja, zato ne pozabite na svojo lastno psiho-higijeno.
