Radenska ali pritisk nad samim seboj

Radenska ali pritisk nad samim seboj

OnLine ključ do dušeOnLine ključ do dušeOnLine ključ do duše
OGLAS

Ali se vam je kdaj, ko ste delali na sebi, zgodilo, da ste pritiskali nad sabo? Se spraševali, zakaj vam ne gre hitreje? Kaj delate narobe? Ste doživeli tudi padce, ki so vas boleli globoko v sebi? Ste se preprosto preveč spraševali in na koncu vas je to potegnilo v vrtinec črnine? Ste s takim užitkom delali nad seboj, da ste pozabili nase? Ste hoteli imeti preprosto samo samoto in samo s svojo dušo predelovati nekatere stvari? Vse to se lahko zgodi, ko predelujemo travme. Vse to je normalno in ja, tudi meni se je to zgodilo. Verjamem v to, da se lahko takrat zgodi tudi 1000 stvari naenkrat. Opažam tudi, da lahko samo en pogled nekoga na meni pusti črno luknjo, ki lahko samo raste in raste. Ampak zakaj smo takrat tako občutljivi? Zakaj smo tako krhki, kakor cvetlice, ki še niso povsem zrastle?

PADEC NAZAJ

Najprej bom obrazložila, kaj mislim z besedno zvezo padec nazaj. To zame pomeni, da stopimo korak ali dva nazaj in se pri tem počutimo slabše kot prej. Počutimo se slabše, ker nekaj v sebi predelujemo in ker tega nimamo najbolj pod kontrolo. Lahko pride samo en nepoznani spomin iz podzavesti, ki nas boli in posledično pademo v vlogo žrtve. Posledično nas po dolgem času pride pozdraviti naša tesnoba in nas pocuka za rokav. Vse to nas sili samo dol in ne vidimo izhoda oziroma se moramo zanj zelo potruditi. Kolikokrat sem si že rekla: ”Kaj mi je tega treba? Kaj mi je, treba tega truda?”
Zatem sem videla, da preprosto korak nazaj mora biti, da lahko ponovno zaživim z razprtimi krili. Včasih se mi zdi, da korak nazaj pomeni samo zalet, da ponovno poletim in svetim. Korak nazaj je del procesa. Tudi če smo na mestu teden ali dva, s tem ni nič narobe. To samo pomeni, da smo si vzeli malo časa za razmislek in da smo se navadili na novo stanje. Na stanje svojih čustev, ki jih prej nismo poznali.

Pri predelovanju travm, ima vsak svoj tempo. Eni gredo hitreje skozi padce, drugi malo počasneje. Ampak tukaj ni nobene zamude ali kaj podobnega. Pri tem moramo biti nežni in delati z ljubeznijo. Tukaj s silo ne gre nič; če greste korak nazaj, se glede tega ne sekirajte. Verjetno že mora biti tako, ni treba, da se zaradi tega počutimo manjvredno. Boste že našli pravo pot, ki bo vodila ven. Če ne danes ali jutri, mogoče prihodnji teden.

Tukaj ne pozabite na pogovor z osebo, ki ji zaupate, ne se prosim zapreti zaradi tega. Za to res ni potrebe, to je del procesa, ki se je meni zgodil skoraj vsak teden na začetku, a zdaj že manj pogosto. Sem navajena na te padce, ampak še vseeno me presenetijo in me posesajo v črno luknjo. Meni en tak padec odvzame moč in upanje nad sabo. Poruši mi ritem, nato se jezim nad sabo, kako sem nesposobna in se sprašujem kaj je z mano narobe. Ampak čez čas se spomnim (ali me terapevtka spomni), da je samo luknja, ki jo je treba zakrpati. Seveda se tega ne spomnim takoj. Tudi kakšen teden lahko traja, da opazim, da sem šla dol in da lahko grem nazaj gor, če to hočem. Delo na sebi ni preprosto, samo obupati ne smete in pri tem je potrebne veliko ljubezni do sebe. Kot že veste, tukaj ni čarobne paličice. 🙂

RADENSKA

Včasih boste preprosto začutili, da se morate ustaviti in zadihati, preden greste naprej. Jaz si dostikrat ne dovolim tega oddiha, ker hočem vse takoj. Ampak povem vam, to ni okej. Preprosto pozabim nase in se mi nabira pritisk, kakor v radenski. Vem, da nisem edina, ki ima s tem še probleme. To je delikatno delo, da se začnemo zavedati, da se lahko ustavimo. Na mestu smo lahko stojimo, tudi po en mesec ali več. Meni se včasih zdi, da sem na mestu en mesec in se nikamor ne premaknem in takrat se počutim samo zelo nesposobno in vidim samo tisto, kar ni res. Vidim, da sem na mestu, ampak v resnici se podzavestno dogaja veliko stvari in zato mi postane nelagodno. Nekateri temu rečejo transformacija. Jaz sem takrat na mestu in se skoraj smilim sama sebi. Ko pa pogledam nazaj ali pa ko se ustavim, vidim da je to popolnoma okej in da s tem ni nič narobe! Ob tem se lahko še bolj spoznate in se še bolj vzljubite. Verjetno me ne boste vsi razumeli, ker so za vsakega ti trenutki malo drugačni. To kar pišem zdaj, poskusite občutiti. Občutki nam včasih povedo več kot besedilo.

MEHURČEK V RADENSKI

Ob vsem tem, kar se nam dogaja, si moramo najprej odpustiti. Pri tem si priznajte, da ste stopili samo korak nazaj. Saj kot razumete, s tem ni nič narobe. Ob predelovanju se morate dati na prvo mesto in se ponovno vzljubiti. Sem prepričana, da se kdo sprašuje: ”Kako si naj odpustim?” Mislim, da tukaj pomaga edino, da se imate še bolj radi. Nekako morate občutiti, da je okej, kar je. Kar koli je bilo, je bilo, je preteklost in je samo zgodba. Kar pa boste vi naredili s to zgodbo, pa je vaša zgodba. Jaz sem si zelo težko odpustila oziroma si nekaterih stvari še vedno nisem. Vem pa, da si enkrat bom. Ko že razumete, kje je problem, ste že na pol poti. Ne bojte se in pojdite v to notri ter si odpustite za vse.
Lahko se vam tudi zgodi, da ob predelovanju travme padete tako nazaj, da se ven ne boste pobrali en mesec ali več. Ob tem ne boste več želeli hoditi na terapije in vse bo narobe. Takrat si dajte čas, malo predihajte, se umirite in nato odreagirajte. Ko boste v tem tempu, boste videli, da takšne terapije, ki vam ne ugajajo tisti trenutek, na vas pustijo najboljši pečat in iz teh terapij se naučite največ.

Zaupajte vase in svet bo zaupal vam.

Se beremo naslednjič.

V opoju narcisaV opoju narcisaV opoju narcisa

PodobneObjave

PONUDBA TRGOVINE DUHOVNOST

Izpostavljeni dogodek

Zadnje objave

Izpostavljamo

Edita Tomič

Edita Tomič

Ni Komentarjev
Aleksandra Saša Drole

Aleksandra Saša Drole

Ni Komentarjev
Društvo Pesem duše

Društvo Pesem duše

Ni Komentarjev
Žarek, Helena Cesar s.p.

Žarek, Helena Cesar s.p.

Ni Komentarjev
Joe DispenzaJoe DispenzaJoe Dispenza
Deli to s prijateljem