Še ena nevarnost je, ki kot zmaj preži na nas, ves čas naše rasti. Samopomilovanje. Ko smo na začetku naše poti, smo zelo radi v družbi, kot vedno. Problem nastane, ko smo enkrat celi dan doma in nimamo kam iti ali s kom kam iti. Kar naenkrat smo sami s seboj. GROZA!!!!!! Ne, ni groza, ampak nekaj kar moramo rešiti. V takem primeru nas začnejo preplavljati čustva melanholije, začnemo se smiliti sami sebi, da nimamo nikogar, da bi kam šli pa nimamo denarja in podobno. Nevarnost ni v mislih, nevarnost je v tem, kaj takrat storimo.
Prej sem se vsakič ( vsak tak vikend, praznik…), ko sem »ostala sama« začela smiliti sama sebi in te občutke ozavestila, jim pustila prosto pot do mene in se jim prepustila. In to ne za kratek čas. Včasih je to trajalo po več dni, včasih je te dni spremljal jok in huda žalost. Vse skupaj je postalo nevarno za depresije.
»In zakaj se to dogaja?« se sprašujete. To izvira predvsem iz nezadovoljstva s samim sabo in svojim življenjem. In ker se nismo pripravljeni soočiti s tem, se skrivamo za kavicami, službo, izleti…Vendar nas življenje znova in znova postavlja pred ta izziv. Ko začnemo delati na sebi, ko začnemo biti zadovoljni sami s seboj, smo tudi večkrat radi sami. Ker nam to predstavlja priložnost poglabljanja vase in čiščenja vzorcev, jeze, zamer, ki so še mogoče ostali v nas. Lahko je to priložnost tudi za poglabljanje vase. Ali pa test kako daleč smo.
Nedolgo tega sem imela tak vikend in ponosno povem, da so moji dnevi melanholije in skorajšnje depresije za mano. Večino vikenda, sem bila namreč sama. In seveda je v nekem trenutki začel postajati moj »ego« zopet glasen. Kaj storiti: odvračati misli drugam. Pojdite v naravo, jogo, teči, na sprehod, meditirajte ali pa pojdite igrat igrice na računalnik…karkoli, da odvrnete misli od teh občutkov. In zginili bodo. Vsakič znova in znova. In počutili se boste kot pravi zmagovalec. Ko ste enkrat tako daleč ste že ogromno naredili zase in na sebi. Kajti preseči svoj ego in biti tako zadovoljen sam s seboj, da se ne prepustiš egu je VELIK napredek. Tudi vi to zmorete. Srečno na vaši poti 🙂
Shanti
