Vedno imaš možnost, da izbereš Sebe ali Svet, ki te obkroža.
Ko ti je vsega dovolj, se končno odločiš za Sebe, a s trohico obžalovanja se oziraš za Svetom.
Kmalu Svet zapuščeno zacvili za tvojim hrbtom in ponovno mu daš svojo pozornost. Spet hodita skupaj, dokler se še močneje ne spotakneš …
Čemu obžalovanje za nečim, kar imaš samo na izposojo? Kar ti je odvzeto, ti je hkrati dano. Kar te graja, te hkrati pohvali.
Andreja 🙂
