Buddha pomeni prebujeni.
Ime Siddharthe Gavtame v sanskrtu pomeni »potomca Gotame, ki je dosegel svoje cilje«. Po budistični tradiciji se je rodil kot princ očetu Šudhodhani, kralju, ki je vladal v Kapilavastuju, mestu v današnjem Nepalu. Sidarta je pripadal bojevniški kasti kšatrijev. S svojim življenjem je vplival na nastanek budistične religije in v njej igra ključno vlogo.
O njegovem življenju lahko neodvisno preverimo le malo podrobnosti, zato je tu težko določiti, kaj je zgodovina in kaj jebajka. V članku se naslanjamo na življenje Siddharthe Gavtame, ki ga opisujejo zgodnejša budistična besedila.
Dan rojstva Siddharthe praznujejo budisti kot vesak. Svojo mater Majadevi naj bi pred rojstvom obiskal v podobi belegaslona. Prerok je po rojstvu napovedal, da bo otrok bodisi postal velik kralj ali svet mož. Sidartin oče, ki je želel, da bi sin postal kralj, ga je zato varoval pred verskimi nauki in spoznanjem človeškega trpljenja.
Mitološka zgodba pripoveduje, da je njegov oče iz njegovega življenja odstranil vse, kar bi ga lahko užalostilo. Princ tako ni poznal žalosti, trpljenja, smrti in bolečine. A ko je enkrat le zapustil palačo je videl oslabelega moža. Tako je počasi spoznaval bolezen, smrt in trpljenje. Pri 29 letih je pobegnil iz palače in zapustil družino. Postal je potujoči asket Gavtama. Odločil se je, da bo sam našel pot k blaženosti. Ugotovil je, da je prava srednja pot. Nekega dne je sedel pod figovim drevesom, in se odločil da se nikamor ne premakne dokler mu ne bo vse jasno o življenju,tako je nastopilo razsvetljenje. Tisti trenutek je postal Buda – razsvetljeni. V tem trenutku je dosegel nirvano. To je osvoboditev iz kroga reinkarnacije in osvoboditev od trpljenja.
Po dogovorjeni poroki in rojstvu sina Rahule je bil Siddhartha kljub temu, da je imel vse, kar bi lahko potreboval ali si želel, stalno zaskrbljen in nezadovoljen. Pri omenjenih 29 letih se je s pomočnikom odpravil iz palače in doživel »štiri videnja«: pohabljenega starca, bolnika, razpadajoče truplo in asketa. Tedaj je Siddhartha spoznal, da so smrt, bolezen, starost inbolečina neizogibne, da število revnih presega število bogatih in da se celo zadovoljstva bogatih končajo v niču. Odločil se je, da bo zapustil dom in družino ter postal menih. Svoje življenje je posvetil učenju premaganja trpljenja. Sledil je meditaciji jogijev z dvema brahmanskima puščavnikoma, vendar kljub temu, da se je naučil doseči visoko stopnjo meditacije, s tako potjo ni bil zadovoljen, zato se je odločil za pot meniha prosjaka. Učil se je asketskegaživljenja in krepil moč volje. Po šestih letih je z eno nogo v grobu spoznal, da ostro asketstvo ne vodi k večjemu razumevanju, temveč kali misli in muči telo.
Odkril je srednjo pot, pot odmikanja od hude samopopustljivosti in hudega samotrpinčenja. Pod svetim figovcem, znanim kot drevesom Bodi se je zaobljubil, da se ne bo premaknil od tam, dokler ne bo našel Resnice. Uspelo mu je pri 35. letih, takrat je bil maj in sijala je polna luna. Odtlej je znan kot Gavtama Buda, ali preprosto Buda – razsvetljeni. Stanje razsvetljenosti budisti imenujejo nirvana. Buda je trdil, da je dosegel popolno prebujenje in razumevanje človeškega trpljenja skupaj s koraki, potrebnimi, da ga izničimo. To razumevanje se odraža v štirih resnicah ter v osmerih poteh.
Odločil se je, da bo nauk razodel tudi drugim ljudem. K njemu je lahko pristopil vsakdo.
Poudarjal je, da sam ni bog.
Umrl je pri 80 letih. Njegove zadnje besede so bile: »Vse stvari morajo miniti. Vztrajno stremite k svoji odrešitvi.«
Buddha ni sam nič zapisal, njegovi učenci so po njegovi smrti zapisali njegove besede in učenja v okviru štirih plemenitih resnic: o trpljenju, o izvoru trpljenja, o koncu trpljenja – razsvetljenju ter o poti do razsvetljenja. Buddhov nauk ima velik vpliv na mnoge religiozne smeri.
vir: sl.wikipedia.org
