Simbolika v božični zgodbi

OGLAS

V vseh svetih spisih najdemo veliko simbolike. To velja tudi za božično zgodbo.

IZVOR VEROVANJ

Večina verovanj, tudi krščanstvo, izhaja iz poganstva. Pri vseh gre dejansko za praznovanja, ki so slavila Naravo, tisto, iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človeštvo, in njene mene:

OGLAS

pomlad – prebujanje, vstajanje (vstajenje),

poletje – rast, delo, ustvarjanje,

jesen – žetev, pobiranje sadov in

zima –  počitek in prerod v nov cikel.

Božična zgodba govori o slednjem.

BOŽIČNA ZGODBA

Zgodbo verjetno večina pozna. Marija in Jožef potujeta. Marija je tik pred porodom, vendar nikjer ne dobita zatočišča. Zatečeta se v hlev, kjer Marija rodi Jezusa. To naj bi se zgodilo 25. decembra.

Vse verske zgodbe so polne resničnih dejstev in prispodob. Pri njihovi razlagi je zato treba upoštevati tako zgodovinske okoliščine v času njihovega nastanka, kot tudi dejstvo, da so bile podane tako, da so jih razumeli tudi neuki ljudje. Zato jih ne gre razumeti dobesedno, ampak metaforično. In če navedeno zgodbo razumemo tako, dejansko govori o tem, kar smo napisali zgoraj.

Zima je čas, ko gre Narava počivat in se takrat prerodi. In prav pozimi, 21. decembra, so stara ljudstva slavila praznik neumrljivega sonca, ki je predstavljalo življenje. Dejansko so slavila zimski sončni obrat, ko sonce (življenje), ki je prej že šibelo, spet začne pridobivati na moči.

Tudi božična zgodba govori o tem, da se Narava 25. decembra (pre)rodi in tako začne nov cikel svojega bivanja. Dejansko bi moral biti Božič (in ne Velika noč) največji krščanski praznik, saj se mora Narava najprej (pre)roditi oz. živeti, biti, obstajati, da se z njo lahko potem karkoli dogaja. Šele potem namreč lahko Narava, ki na Zemlji živi 365x počasneje kot mi (kar ona doživi v enem letu,  mi doživimo v enem dnevu), spomladi vstane (iz spanja, ne iz smrti!), kot mi vstanemo zjutraj, poleti dela, kot mi delamo čez dan, jeseni pregleduje, ocenjuje in pobira (žanje) sadove svojega dela, kar mi delamo pozno popoldne, in kot gremo mi zvečer spat, se ponoči prerodimo (v spanju poteka naša regeneracija, prerod) in nato vstopimo v nov dan, gre tudi Narava pozimi spat, se takrat prerodi in nato stopi v nov cikel svojega bivanja.

KAKO RAZUMETI OSEBE IN SIMBOLE V BOŽIČNI ZGODBI

Marija v božični zgodbi je tako Narava, simbolizirajo jo smreka, jelka, bor, ki kot zimzelena drevesa predstavljajo njeno nesmrtnost in okrašena izražajo njeno veličastnost, bogastvo, njen odrešenik pa je njeno Življenje, Jezus Kristus, ki ga simbolizirajo  sonce, (božična) zvezda (na vrhu drevesca ali rastlina), (večna) luč, svetloba… Narava se rojeva v nove cikle svojega življenja s t.i. partenogenezo oz. deviškorodnostjo. Če poenostavimo, dejansko (pre)rojeva sama sebe, pri čemer ne potrebuje oploditve moškega. Zato je angel Mariji napovedal, da bo brezmadežno spočela. Ker pa sta pri človeku za spočetje otroka potrebna moški in ženska, je bil v času nastanka v božično zgodbo vključen tudi sv. Jožef, da bi si ljudje (takrat in danes) lažje predstavljali pomen Božiča in da bi v celoti doumeli božični čudež. TOREJ PREROD (ROJSTVO) NARAVE (stvarnice vsega, kar obstaja, tudi človeštva) V NOV ŽIVLJENJSKI CIKEL.