Bhakti pomeni v hinduizmu »predanost«, v povezavi s predanostjo določenemu bogu in čaščenju tega boga.
Bhakti kot proces se imenuje Bhakti joga in je podrobneje opisan v Bhagavad-giti[1], kjer je omenjen kot ena izmed glavnih poti do enosti z Brahmanom. Obstaja šest bogov, ki so še posebej pogosto čaščeni: Višnu, Šiva, Ganeša, Devi, Surja in Skanda/Muruga. Začetki bhakti joge segajo v začetek našega štetja v južno Indijo, kjer se pojavijo predvsem častilci Šive – najanarji in častilci Višnuja – alvarji. Višek doseže bhakti joga po 10.stoletju, po vplivu pomembnih filozofov Ramanudže in Madhve[2].