Spiritual bullshit – Duhovno sranje

Živeti v duhovnem središču je najmanj kar lahko posameznik reče, zanimiva izkušnja.
Včeraj sva po pogovoru s prijateljico obe ugotovili, kako malo prave avtentičnosti je na splošno znotraj duhovnih skupnosti.

Duhovna središča po svetu imajo politiko odprtih vrat za globoko zanikanje in duhovne obvoznice.

Samo oklicani guruji, duhovni učitelji, fascilitatorji duhovnih delavnic in razni izvajalci vseh vrst, hodijo po teh prostorih pomembno in igrajo duhovno trascedenco.

OGLAS

Večina jih izgleda kot prevaranti, ki se obupano trudijo skriti svoja debela telesa za prevelikimi in ohlapnimi oblačili in svoja negativna čustva za maskami, umetne botoks nasmeške pa nosijo na svojih nesrečnih obrazih.

Vsa neprijetna občutja potlačijo kot “ne – duhovna”. Namesto tega, umetno dvignejo “duhovna” čustva in značilnosti, kot so empatija, sočutje in prijaznost.

Osebno sem spoznala preveč zagovornikov tipa:
“Jeziti se je: »Ne, ne.« Kako se želiš počutiti? Ali se želiš počutiti nesrečno in ljubosumno? Sami si ustvarjamo svojo resničnost! Sami si izbiramo, kako se bomo počutili. Odgovorni smo za svoje občutke! Nočeš se počutiti negativno! Bodi pozitiven! Preprosto je. Poveži se s svojim najvišjim dobrim in občuti ljubezen. Ali jo lahko občutiš? Da, da, sem ti rekel, da deluje.

Ko so soočeni s svojo senčno stranjo, ti isti pridigarji občutijo globoko izmikanje in odpor do sebe. Ker je biti miren, nežen, nasmejan in v stanju nenehne sreče nemogoče 24/7 je žalostna resnica ta, da se borijo, da obdržijo svoje lastno duhovno nakladanje in globoko trpijo od pomanjkanja avtentičnosti in prave globoke, surove in ranljive povezave s soljudmi.

Prišli smo na to zemljo, da rastemo in se povezujemo v odprtem dialogu med nami in vesoljem, preko naporov in učenja, bolečin in veselja in ne da ustvarjamo ovire med nami in drugimi, da bi lahko dosegli Nirvano in postali razsvetljeni.

Vsi naši občutki so vedno utemeljeni, in ni razloga, da se skrivamo (pred) njimi.

Ni negativnih čustev, to je samo izraz za vsa tista čustva, ki jih neradi občutimo. Vsa naša občutja so popolnoma naravna glede na stanje, v katerem smo in so enako čudovita, kot so pristna.

Potlačitev (zanikanje) naših čustev bo VEDNO ustvarilo fizično, mentalno in čustveno neravnovesje ter bolezni.

Nisem še spoznala duhovnega učitelja, ki bi tako dihal eno z avtentičnostjo, kot moja najljubša učiteljica in mentorica Teal Swan.

Teal “raztura” kar se tiče avtentičnosti in neizmerno sem hvaležna za vse njene opomnike, preko njenega spletnega dnevnika in videov. Tole je povedala o tej temi:

“Duhovna obvoznica (ali whitewashing) je rak duhovnega sveta. Je dejanje, kjer se uporabljajo duhovna prepričanja za IZOGIB soočenja in zdravljenja lastnih bolečih občutkov, nerazrešenih ran in neizpolnjenih potreb. To je stanje – upora.”

Ko se obrnemo stran od svojih bolečin ali stran od tega “karkoli že smo”, sami sebe ZAPUSTIMO.”
Avtentičnost je najvišje stanje biti za tistega, ki prakticira duhovnost. Upiramo se tej isti stvari in se ji poskušamo izogniti in tako je zagotovljeno, da se bo znova pojavilo v naši resničnosti; samo da bo naslednjič prišlo nazaj še večje. Pravzaprav bo v letih, ki prihajajo avtentičnost, postala prava zamenjava za razsvetljenje, kot pravi cilj duhovne prakse.

Duhovno obvoznica je NEVARNA, ker ustvarja velik razhod med našim fizičnim delom in našim najvišjim dobrim. Kar kaže na jasen razhod med tem, kje posameznik je in kje misli, da bi moral biti.

To nam omogoča, da si lažemo in se vlečemo za nos, ter posledično živimo svoje življenje skozi projekcijo lažnih predstav o sebi. Ne moremo se pozdraviti, dokler si nismo pripravljeni priznati, kje smo in kdo smo. Duhovna obvoznica je, kot bi imeli zlomljeno nogo, ampak si ne bi hoteli tega priznati in bi čez položili obliž ter hkrati poskušali nadaljevati pot. Hitro lahko vidimo, koliko škode, bi se posamezniku naredilo, če bi to naredil.

Da bi se izognili pasti duhovne obvoznice, moramo biti dovolj pogumni, da si priznamo, kako se počutimo, kaj želimo, česa ne želimo, kaj nam je všeč in kaj nam ni všeč. Pripravljeni moramo biti sprejeti tveganje in si priznati, kje smo in kdo smo, tudi če menimo, da to ni dobro ali v redu.

Če se želimo izogniti tej pasti, moramo izpustiti idejo, da je nekaj grozno “narobe” ali disfunkcionalno glede nas, če imamo težave ali negativna prepričanja, negativne občutke ali negativne misli.

Vsi imamo osebne preizkušnje, ki jih moramo predelati. In s tem mislim VSI. Ko ocenjujemo svoje težave, občutke ali negativnost kot napačno, imamo naenkrat motiv, za duhovno obvoznico. In spremenimo to kjer smo v nekaj, kar ni sprejemljivo. Hočemo biti dobri ali imeti prav, ampak to dobroto ali pravilnost lahko dosežemo samo skozi avtentičnost. Nadenemo si lažno fasado zaradi tega.

Ne moreš se izogniti svoji bolečini, ker se ne moreš izogniti sebi.

Če se želite počutiti bolje in bolj uživati v svojem življenju, si dovolite, da se soočite s še več bolečine. Dovolite si biti … AVTENTIČNI.

Osvojite svojo goro! 🙂