Narcizem se pojavlja v različnih oblikah in različnih stopnjah intenzivnosti. Najdemo ga na spektru od osebnostne narcistične motnje do narcističnih trenutkov, ki jih v svojem življenju verjetno doživimo vsi vsaj enkrat. Marsikaj je že bilo napisanega o toksičnih narcisih, s katerimi se srečujemo v osebnih odnosih, v družbi ali pa na delovnem mestu. Vse premalo pa se govori o narcizmu, ki se pojavlja na področju duhovnosti.
Ko pomislite na spiritualnost, jogo, meditacijo, zdravljenje in druge poduhovljenje oblike spodbujanja osebne rasti, vam verjetno ne pade na pamet, da bi svojega duhovnega učitelja, guruja, zdravilca ali pa ‘vplivneža’ označili za narcisa. Pa čeprav obstaja velika verjetnost, da imajo ogromno narcističnih lastnosti, in ne nujno tistih pozitivnih. Zagotovo se pri njih ne pojavlja zdrav narcizem.
Kaj imajo torej skupnega ‘klasični’ narcisi in ‘spiritualni’ narcisi?
Spiritualni narcisi, naj si bodo učitelji ali pa učenci, se spiritualnih praks lotevajo z namenom, da bi povečali svojo pomembnost. Njih ne zanima spoznavanje sebe in globlji vpogled vase. Niti jih ne zanima odkrivanje različnih dimenzij življenja. Spiritualnost je za njih dejavnost, ki jih loči od ostalih, jih dela boljše in pomembnejše. Zaradi svoje spiritualnosti vedo več kot mi, tudi stvari, ki jih mi s svojimi čutili sploh nismo sposobni zaznavati. Spiritualnost izkoriščajo, da napihujejo svoj ego.
Čeprav je bistvo spiritualnih praks nekaj povsem drugega – da postanemo manj samopomembni in egocentrični, ter bolj skromni, ponižni in hvaležni.
Spiritualni narcisi veliko več filozofirajo in pametujejo o spiritualnosti, kot pa da bi se aktivno lotevali poduhovljenih praks. Spiritualna pretiravanja, ki jih lahko zasledimo pri spiritualnih narcisih vseh sort, so le sredstvo za dvigovanje lastne grandioznosti. Mar res mislite, da je vse, kar omenjajo na družabnih omrežjih, resnično? Da meditirajo pred zoro, se odpovedujejo užitkom vseh vrst, se odrekajo materialnim dobrinam, se razdajajo, potrebujejo odmik in osamo, za spoznavanje sebe, in podobno? Maloverjetno. Veliko večja verjetnost je, da vam prikazujejo, če ne celo pridigajo, kaj bi vi morali početi, da bi bili vredni njihove pozornosti in naklonjenosti.
Druge skupne lastnosti so karizmatičnost, mističnost, prepričljivost, ter sposobnost manipuliranja. Večina gurujev deluje nedostopno, bolj modro, vsevedno, kot da so nad vso banalnostjo, ki jo vsakodnevno doživljamo in živimo običajni osebki. Da bi jih bili vredni, bi se jim morali udinjati in uklanjati v vseh njihovih zahtevah. Veliko spiritualnih narcisov je pretirano samozavestnih in, predvsem, izjemno nadzirajočih. Zase mislijo, da so ‘izbrani’, da širijo svoja prepričanja med zvestimi privrženci. Vedno tudi dajejo vtis, da so najboljši v tem, kar počnejo. Da so dosegli raven mojstrstva, ki je za nas ostale absolutno nedoumljiva in nedosegljiva.
Pogosto se zgodi, da spiritualni narcisi zahtevajo strogo pripadnost njim oziroma njihovemu gibanju. Pripadnost lahko vključuje tudi finančne donacije, predvsem pa vključuje prepoved stikov z ljudmi, ki ne delijo njihovih prepričanj. Če se jim zdi, da niste več z glavo, srcem in dušo pri stvari, če kdaj podvomite v njihove modrosti, vas hitro kaznujejo, ignorirajo, in na koncu izločijo iz skupnosti.
Žal je postalo področje spiritualnosti gojišče novodobnih narcisov brez vsebine, ki modrujejo o stvareh, o katerih v resnici nimajo pojma. Tega pa nimajo, ker se niso zares poglobili v sporočila duhovnosti, v lekcije, ki jih spiritualnost prinaša. Spiritualnosti so se dotaknili le površno, ravno toliko, da lahko spretno zapakirajo všečna in privlačna sporočila, katerih namen je manipulacija vseh tistih, ki v duhovnosti iščejo uteho in pot za osebno rast. Pravi duhovni učitelj vam bo pomagal duhovno rasti ter vas pri tem podpiral in usmerjal. Narcistični guru pa vas bo izkoristil za lastno slavo.
Zato bodite previdni in dvakrat premislite, preden svojo usodo prepustite v roke spretnemu spiritualnemu manipulatorju.
