SPOROČILA DREVES

OGLAS

Pred kratkim sem se odpravila v gozd in srečala skoraj najdebelejšo in največje drevo, ki je bilo na neki površini celo porezano od ljudi, pa vendar se je zdelo tako zelo pokončno in ponosno. Ustavila sem se pri njemu in ga opazovala. S prsti sem drsela mimo njegovih ran in se spraševala, kaj ljudje spoh razmišljajo, da poškodujejo tako lepo drevo. Potem pa sem dojela sporočilo:

“V življenju se velikokrat učimo tudi skozi bolečino, da bi lahko dojeli kako mogočni in veličastni smo v resnici. Ljudje nam bodo lahko v žviljenju zarezali velike rane in včasih se bo to zdelo krivično. Pa vendar se vsaka rana čez čas zaceli in čeprav ostanejo brazgotine nas le te obogatijo za dodatne izkušnje, če le zanamo na njih pogledati iz drugega zornega kota in jih vzeti za dobro. Nihče nam v resnici ne more ničesar vzeti in tudi našega bistva ne more spremeniti. Vse v življenju ima svoj namen in prej ali slej se vse postavi tudi na svoje mesto.”

OGLAS