Sporočila duhovnih mojstrov iz prostora med življenji

OGLAS

Kot tradicionalen psihoterapevt je bil dr. Brian Weiss osupel in skeptičen, ko je Catherine, ena od njegovih pacientk, med hipnozo začela doživljati travme iz preteklih življenj, v katerih naj bi se skrival ključ do njenih nočnih mor in paničnih napadov. Toda v času njunih seans je postajal vse manj skeptičen, ko je začela kanalizirati sporočila iz »prostora med življenji«, ki so vsebovala razkritja o dr. Weissovi družini in njegovem mrtvem sinu, ki jih nikakor ne bi mogla sicer poznati. Kasneje je Catherine med hipnozo začela kanalizirati tudi sporočila duhovnih mojstrov o resnici našega izvora in poslanstva.

Dr. Weiss je mojstre med drugim vprašal, ali si sami izberemo čas in način svojega rojstva in smrti. Ali lahko izberemo svojo situacijo? Ali lahko izberemo čas, ko bomo spet prešli tja čez? Menil je, da se bomo razbremenili mnogih strahov, če bomo to razumeli.

Mojstri so mu odgovorili:

Da, izberemo si, kdaj bomo prišli v fizično stanje in kdaj ga bomo zapustili. Vemo, kdaj smo opravili tisto, zaradi česar smo bili poslani na Zemljo. Vemo, kdaj se je čas iztekel. In takrat sprejmemo svojo smrt. Takrat namreč vemo, da iz tega življenja ne moremo potegniti ničesar več.

Ko ste imeli dovolj časa v nefizični ravni, da ste se spočili in se je vaša duša na novo napolnila z energijo, vam je dovoljeno, da si izberete ponovni vstop v fizično stanje. Duše, ki oklevajo in niso prepričane o svoji vrnitvi na Zemljo, lahko izgubijo priložnost, ki jim je bila dana, priložnost, da bi izpolnile, kar morajo izpolniti, ko so v fizičnem stanju.

OGLAS

Biti v fizičnem stanju je neobičajno za nas. Ko smo v duhovnem stanju, se nam to stanje zdi naravno. Ko smo poslani nazaj na Zemljo, se počutimo, kot da smo bili poslani na kraj, ki ga ne poznamo. Zato traja dlje, da se spomnimo svoje naloge.

To sta različni ravni učenja, in nekatere stvari se moramo naučiti v fizičnem telesu. Moramo občutiti bolečino. Ko smo duh, ne čutimo nobene bolečine. To je obdobje prenavljanja. Naša duša se prenavlja. Ko smo v fizičnem stanju, v telesu, lahko čutimo bolečino; lahko nas boli. V duhovni obliki ne čutimo. Tam je samo sreča, občutek dobrega počutja.

Ampak to je obdobje prenove za … nas kot duše. Interakcija med ljudmi v duhovni obliki je drugačna.

Poti vseh ljudi so v bistvu enake. Vsi se moramo naučiti določenih pogledov, medtem ko smo v fizičnem stanju. Nekateri jih sprejmejo hitreje kot drugi. Dobrota, upanje, vera, ljubezen … Vsi moramo spoznati te stvari, in to temeljito. Ne obstajajo samo eno upanje in ena vera in ena ljubezen – vsi ti pojmi obsegajo ogromno stvari. Na toliko načinov jih je mogoče izraziti in pokazati. In vendar smo okusili samo majhen delček vsakega od njih …