Nemogoče je, da bi človek spoznal sebe, če se ukvarja s tem kar čuti, kar misli, kar poseduje. In zakaj ne? No zato, ker če se količkaj poznamo, lahko z veliko gotovostjo zaznamo v naši notranji zaznavi, da se misli, čustva ipd. ne pojavljajo v našem fizičnem telesu. S svojim notranjim čutenjem jih lahko zaznamo kot malček nad ali izven našega telesa.
In kdo torej smo mi, če nismo to kar mislimo ali čutimo, če se misli pojavljajo onstran našega fizičnega telesa? Pa ste že opazili, da z mislimi in čustvi lahko ustvarjamo občutke v telesu? Verjetno je vsak od nas že izkusil žalost, tisti občutek, ki ga najprej ni bilo v telesu kot občutek, temveč le kot ostra, globoka bolečina nekje.
Da, nekje, ker se tega nekje ne da občutiti v svojem telesu, mislim v fizičnem, in šele potem je nekaj kar se čuti v fizičnem telesu. Šele, čez hipec se bolečina preseli bodisi v prsni koš, jetra ipd.
To kako hitro in kako močno čutimo to bolečino v našem telesu, je odvisno od tega kako močno ‘si jemljemo nase’. Zanimivo je, da imamo že v pogovornem jeziku izraz, ki nakazuje na to kar se dogaja v naših čustvih in kako le ta vplivajo na naše fizično telo.
Bolj si ženemo k srcu stvari, bolj se zatikamo v njih, jih želimo prijeti kot resnične, bolj jih tudi čutimo v fizičnem telesu. In zanimivo, ta preslikava čustev iz našega čustvenega telesa, iz prostora kjer se rojevajo in obstajajo samo čustva v naše fizično telo, lahko pušča zelo intenzivne posledice v našem fizičnem telesu. Bolj imamo željo, da ‘si jih ženemo k srcu’, si ‘jih jemljeno nase’, bolj vplivajo na naše občutke, ki jih čutimo v telesu. Včasih je celo tako močno, da doživimo srčno ali pa možgansko kap.
Te želje, o katerih govorim, so dostikrat podzavestne. A ko jih človek začne ozaveščati, je dobro, da jih začne izpuščati in se posvečati služenju sebi na način, da se jih več ne dotika z mislimi oz. če se pojavijo v razumu, kot tiste, da se jim naj sledi, naj človek preusmeri svojo pozornost drugam in se ne ukvarja več z njimi.
Gre se za preprosto vajo, ki pa ima zelo močan učinek na življenje posameznika, kajti bolj to počnemo, manj smo odvisni od notranjih potegov, ki nas vlečejo v spontana, nezavedna ravnanja, ki nam ne služijo več. Poleg tega pa se tudi vedno bolj osvobajamo tega, da bi svet kot ga doživljamo, lahko vplival na naše zdravje.
Če imamo podzavestno potrebo po čokoladi in se ji ne moremo upreti, bomo čez nekaj časa, če bomo sledili vaji odpovedovanja, lahko zaznali, zakaj imamo potrebo oz. željo po čokoladi, hkrati pa jo bomo tudi lahko izpustili. Seveda pa bo to posledično tudi vplivalo na naše prehranjevalne navade, na kilograme, na telesno maščobo. A to niti ni tako zelo pomembno. Kar pa je še bolj pomembno, je pa to, da se bo spremenil naš način interakcije z okoljem.
Kar na enkrat več ne bomo imeli potrebe po osladni, posladkani govorici, morda bomo začeli govoriti tudi tam, kjer ni možnosti po čutni zadovoljitvi, morda bomo izgubili potrebo po smiljenju se sebi, ko ne bomo zadovoljeni… Skratka celotna preobrazba telesa in tega kar smo mislili, da smo. Svoboda že trka na vrata.
