Človeško telo je merilni instrument, vsako drugačen, saj vsako drugače zaznava. In če že ne drugače, vsako drugače čuti, saj je vsako strenirano na drugačen način, da se odziva na to, kar se dogaja izven in v njem. Kako torej lahko kdorkoli pravi, da imamo vsi enak imunski odziv?
Vsak človek je drugačen in drugačen je tudi odziv v njegovem telesu. Drugačna je zaznava, drugačna je interpretacija, kako torej lahko čakamo na enak odziv?
Je že res, da noben človek ne ravna točno po istem postopku. Vsi mi imamo začrtano pot po kateri hodimo. In ta pot je za nekatere širša, za druga ožja, za nekatere bolj kamnita, za druge bolj ravna. In naš imunski sistem oz. njegova odpornost je odvisna od tega.
Pa ne samo od tega, temveč tudi od naše genetske zgodovine. V naši genetski zgodovini oz. v naših genih je shranjeno kar nekaj informacij kako se spopasti s težavami in boleznimi na naši poti.
Ne smemo pozabiti, da je naša pot, po kateri hodimo široka cesta, za ene širša, za druge ožja. Vse je odvisno od življenjskih izkušenj in od lekcij, ki smo jih na našem življenjskem potovanju skozi eone časa osvojili.
To je tudi razlog, zaradi katerega se na različen način odzivamo na različna cepiva.
Če smo torej postali dovolj senzibilni na svoje in na težave drugih, ter se razvili v dovolj čutečo osebo, rahločutno in »mehko« bo napad na naš imunski sistem tudi pustil posledice na naši psihi. Čustva se bodo upirala z vsem kar imajo, da bi lahko ostala takšna kot so.
Najbolj je to opazno pri otrocih, ki so zelo mehki in če jim škoduješ ali poizkušaš namerno porušiti njihov svet, se bodo uprli, morda pa bodo odreagiral z travmo v primeru premočnega napada, ki jih bo zlomil.
Pri teh zadevah je pomembno biti zelo pazljiv. Materija iz katerih so sestavljena zdravila ni kar neka materija. Je del kvantnega polja, katerega del smo tudi mi sami in le-to je zelo inteligentno.
Če torej sestavljamo zdravila z namenom pozdraviti vse na enak način in iz tega napraviti biznis, je to zelo neobčutljivo do vseh, ki niso na enaki srednji poti, kot tisti za katere delamo zdravilo. Ne smemo pozabiti, da je vsak drugje in da na vsakega vpliva to kar se vstavi v njegovo telo drugače.
Nekateri, ki so na istem življenjskem potovanju, njim bo to zaleglo. Drugim spet ne.
In ne gre se samo za srednjo pot, po kateri hodijo. Gre se za njih same, za čaščenje, priznavanje njihove modrosti, ki so jo nabrali na tej poti. In v trenutku, ko začnemo kršiti to njihovo pravico, da vedo, kar vedo, jih silimo v nekaj drugega, kot so.
To jim povzroča začasne ali trajne poškodbe, odvisno pač od njihove čuteče narave in želje sprejemati drugačna stališča.
Tu se gre za čisto kvantno fiziko. Za polje inteligentne energije iz katere je vsak del nas. Vsak atom v našem teles je prežet s tem kar smo, z vso našo preteklostjo in z vso inteligenco, ki smo jo nabrali tekom vseh teh let obstoja.
Skozi vso to razpravo je zelo dobro opozoriti, da niti en atom ne vibrira na čisto isti vibraciji, hkrati pa je razmerje vibracij v telesu vsakega posameznika različno, saj ima vsak drugačne atome in različno število le-teh.
Pri razvoju zdravil je zelo koristno to upoštevati.
Potrebno je razviti načine in postopke kako izmeriti srednje poti dušnih skupin in poiskati presečno točko le teh. Če želimo doseči večjo učinkovitost zdravil je potrebno poseči na nivo vibracijske medicine in zdravila podpreti še z individualno vibracijo tistih, ki to potrebujejo.
Takšen način jim bo dal tisto, kar jih bo lahko popeljalo na pot ozdravitve, hkrati pa bo podprl njihov sistem, da se začne sam zdraviti brez neželenih stranskih učinkov. Podobno kot to počnejo mnogi zdravilci in zdravitelji.
Srednja pot je ena najpomembnejših poti v našem življenju. S tem, ko je ne prepoznavamo, si ne dovolimo biti to kar smo. Hodimo in se spotikamo po njenih obronkih, ne vedoč, da nismo v sredini.
Ko pa se podamo na njeno potovanje po sredini, pa smo dokaj zavarovani in zaščiteni pred neželenim. Vse kar moramo takrat storiti, je samo to, da se prepustimo in hodimo tam, kjer nam je namenjeno.
