Ocenjujejo, da je več kot 75 odstotkov ljudi nenehno dehidriranih, kar je za tako preprosto rešljivo težavo resnično zelo visok odstotek. Toda mnogi se dehidracije sploh ne zavedajo, saj se telo na stres in na dehidracijo odziva zelo podobno. Dehidracija in stres se vrtita v zanimivem začaranem krogu: dehidracija v telesu povzroča stres, stres pa povzroča dehidracijo.

Dehidracija povzroča stres

Vsi telesni organi za nemoteno delovanje potrebujejo vodo. Telo že ob manjši izgubi tekočine (od tri do pet odstotkov) začuti nevarnost dehidracije in se nanjo tudi odzove. Kadar telo izgubi deset odstotkov tekočine ali več, je to že huda oblika dehidracije, ki onemogoči stanja in hojo. Največ vode (85 odstotkov) vsebujejo možgani, zato so na izgubo vode še posebno občutljivi.

Raziskave kažejo, da dehidracija zmanjša raven energije v možganih, to pa utegne sčasoma pripeljati do depresije.

OGLAS

Dehidracija seveda ni edini povzročitelj stresa, drži pa, da je prvo, kar velja narediti, če smo v stresu, pitje večjih količin vode. Dobra hidriranost je namreč najpreprostejša pomoč telesu, ki se spoprijema s stresnimi situacijami, poleg tega zmanjšuje škodljive učinke dolgotrajnega stresa. Za to je najboljša voda. Izogibajte se kavi, sladkim pijačam in alkoholu, saj izsušujejo telo. Da jih telo odstrani, namreč potrebuje še več vode. Primer: če naj telo odplakne kozarec piva, potrebuje tri kozarce vode.

Stres povzroča dehidracijo

Kadar smo v stresu, navadno mislimo na vse drugo kot na to, da moramo piti, zaradi česar postanemo dehidrirani. Dehidrirano telo pa ne deluje več pravilno. Zaradi slabega krvnega pretoka hormoni ne pridejo na svoj cilj, mišice otrdijo, možgani delujejo počasneje … Pomanjkanje tekočine telo pripelje v stres. V takih situacijah si najbolj pomagamo prav s pitjem vode. Voda je naravno pomirjevalo, zato je v stresnih situacijah priporočljivo spiti nekaj vode.

Vloga nadledvičnih žlez

Ob nastopu stresnih dogodkov nadledvični žlezi začneta izločati stresne hormone. Če smo nenehno pod pritiskom, se izčrpata, kar pripelje do težav. Nadledvični žlezi proizvajata tudi hormon aldosteron, ki pomaga uravnavati raven tekočine in elektrolitov; zaradi izčrpanosti se proizvodnja aldosterona zmanjša, to pa pripelje do dehidracije in nizke ravni elektrolitov.

Tako pri stresu kot pri dehidraciji so vključeni naslednji hormoni: kortizol, prolaktin, endorfini in drugi. V primeru kroničnega stresa ali kronične dehidracije so ti hormoni predolgo dejavni, kar resno ogroža telo.

Če na primer predolgo nastaja hormon prolaktin, je to lahko povezano z razvojem raka na prsih, navaja dr. Batmanghelidj.

Če ste torej pogosto v stresu, to ošibi nadledvične žleze, zaradi česar postane vaše telo dehidrirano. Tudi če pijete dovolj, morda ne boste več mogli doseči zadostne hidracije.

Voda ohranja telesno ravnovesje

Najboljše, kar lahko naredite zase, je, da imate vselej s sabo vodo. Pijte jo ves dan po malem, še preden postanete žejni. Ne pozabite, da suha usta in občutek žeje niso znak žeje, pač pa posledica dehidracije.

Besedilo: Andreja Šeme