Stevija – prepovedano čudežno sladilo

Op. uredništva (30.3.12): Stevia je z letom 2012 dovoljena v Sloveniji in se jo dobi v prosti prodaji.

Predstavljajte si zel, ki je veliko slajša od sladkorja, vendar skoraj brez kalorij. Zel, ki ne povzroči porasta sladkorja v krvi, ki poslabša diabetes, ampak nasprotno, zmanjšuje krvni sladkor in krvni tlak, ter spodbuja imunske funkcije.

Predstavljajte si, da je varnejša od drugih umetnih sladil in da lahko enostavno raste sama. Prelepo da bi bilo res? Zel se imenuje stevija (Stevia rebaudiana) in je predmet številnih nasprotujočih si mnenj in raziskav, podprtih s številnimi lobiji.

OGLAS

Izvor stevije

Ocenjuje se, da raste v Severni in Južni Ameriki okoli 280 vrst te zeli, ampak le ena, Stevia rebaudiana, je sladka – in to presenetljivo sladka. Gre za naravno rastlino, poznano od leta 1887, ko jo je v Paragvaju odkril švicarski botanik M. Giacomo Bertoni. Listi stevije so 15-krat slajši od navadnega sladkorja. Toda komercialni ekstrakt listov je osupljivo 250-krat slajši, zahvaljujoč sestavini stevioside. Žlička stevioside je slajša kot 3 skodelice sladkorja, vendar vsebuje le 8 kalorij.

Stevija je samorodni grmiček, večletna rastlina z belimi cvetovi, ki zraste do višine 60 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevije pobirajo v začetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslajša. Rastlina izvorno raste v Paragvaju in Braziliji, kjer jo Guarani Indijanci imenujejo kaa-he-e, kar pomeni sladka zel ali medeni list. Že od leta 1700 naprej so jo paragvajski domorodci uporabljali za sladilo, kot prigrizek in v zdravstvene namene. V dvajsetem stoletju pa so rastlino kultivirali in novica o njej se je hitro razširila po svetu. Japonski kemiki za živila so uvedli sladilo v prahu stevioside leta 1971, vendar je do poznih 1980-ih pritegnil malo zanimanja v ZDA.

Zgodovina prepovedi in njene pogojne uporabe

Dokler je bilo to malo uporabljeno sladilo, ki so ga poznali le reveži, nikogar ni motilo. Ko pa je njegova priljubljenost začela naraščati tudi v razvitem svetu, zlasti med diabetiki, se je stroka (podprta predvsem s strani sladkorne industrije) hitro odločila ukrepati. Začeli so iskati in med tisočerimi snovmi tudi našli nekaj takšnih, ki bi utegnile biti zaskrbljujoče, oziroma o katerih ne vemo dovolj. Posledica je bila prepoved stevije zaradi pomanjkanja dokazov o njeni neškodljivosti. Če potegnemo primerjavo z belim sladkorjem, za katerega že zdaj vemo, da nam škoduje, pa družba tega še ni uspela dokazati in se tako še dalje uporablja.

Kmalu zatem, ko so Američani začeli z odkupom zelišč, je ameriški urad za zdravila in prehrano (FDA) prejel anonimno prijavo z obtožbami, da stevija povzroča genske mutacije, povezane z rakom. Obtožba se je izkazala za lažno. V zadnjem času več študij kaže, da stevija ne predstavlja tveganja za genetske okvare.

Leta 1991 je FDA prepovedal stevijo kot "nevarni aditiv za živila." Kljub številnim protestom je prepoved ostala do leta 1994, ko je poseben zakon naložil FDA, da dovoli prodajo sladila kot ne preveč varno prehransko dopolnilo, prepovedali pa so njen uvoz. Pozneje so soglasje v ZDA in v Mehiki dobila nekatera podjetja (med drugim PepsoCo in Coca-Cola), ki proizvajajo živila in pijače. Multinacionalke so registrirale patentirano sladilo, ki se nekoliko razlikuje od naravne stevije. Registracija njihove patentirane različice tako ne pomeni dovoljenja za splošno rabo stevije. Kjer stevijo uporabljajo že stoletja, ljudje začuda množično ne obolevajo in umirajo za rakom, kar bi bilo pričakovati. Še več, stevija je zunaj Južne Amerike čisto "normalno" v uporabi na Kitajskem, Japonskem in še kje. Ne le to, Japonci so stevijo v prehrano vključili po intenzivnih raziskavah, in to že leta 1970!

Proizvajalci drugih sladil imajo dobre razloge za odpor do stevije. Ta je ne le slajša od konkurence, ampak tudi varnejša. Aspartam na primer lahko povzroči glavobol, omotičnost in slabost. FDA je leta 1978 poskušal prepovedati saharin, ker je bil povezan z rakom pri laboratorijskih živalih. Kongres je sicer ustavil prepoved, vendar morajo biti proizvodi, ki vsebujejo saharin, označeni s primernimi opozorili. V več kot ducat študij v zadnjem desetletju se za stevijo ni nikoli izkazalo, da bi povzročala škodljive učinke.

Leta 2006 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po temeljitem pregledu nedavnih raziskav o učinkovinah v tem sladilu sklenila, da stevija ne poškoduje genov ljudi ali živali ter da se veliko strupenih učinkov pri laboratorijskih raziskavah ne pojavlja v živih celicah. WHO je ugotovila tudi, da je stevija pokazala nekatere pozitivne učinke pri bolnikih z visokim krvnim tlakom ali tipom 2 sladkorne bolezni. WHO je leta 2008 celo izdala mnenje, da ni nobenih pomislekov glede dnevne rabe stevije in jo opredeljuje kot varno.

Številne študije kažejo koristi za zdravje

Raziskovalci s Tajvana so dali 106 ljudem z visokim krvnim tlakom, starim med 28 in 75 let, bodisi placebo ali stevija ekstrakt (250 miligramov trikrat na dan). Po treh mesecih je krvni tlak v stevija skupini občutno padel, brez stranskih učinkov.

Danski raziskovalci so obroke diabetikov tipa 2 sladili s placebom ali s stevioside (1 gram). Trideset minut kasneje je stevioside skupina imela znatno nižje ravni sladkorja v krvi.

Raziskovalci so zaključili, da je stevija lahko koristna pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Indijski raziskovalci so odkrili, da je stevija bogata z antioksidanti, kar pomeni, da bi to pomagalo pri preprečevanju treh najpogostejših smrtonosnih bolezni: bolezni srca, raka in kapi. Dejansko, kitajska študija na živalih kaže, da učinkovina v steviji, izosteviol, pomaga preprečevati poškodbe možganov in kap. Indijska študija kaže, da stevija spodbuja delovanje imunskega sistema, zlasti sposobnost belih krvnih celic, da nas branijo pred okužbami. Znanstveno je bila dokazana tudi manjša obolelost za rakom na dojkah.

Stevija je znana po anti-bakterijskem, anti-virusnem in anti-glivičnem delovanju. Ekstrakt rastline pomaga pri negi zob in ustne votline, preprečuje namreč razvoj bakterije Streptococcus mutans, ki povzroča nastanek zobnih oblog. Pomaga pri napenjanju, zdravi prehlad, bolečine v grlu in glavobol, ureja srčni utrip, krepi jetra in zdravi rane. Prav tako ne proizvaja kislosti v želodcu, ki je pogosta pri navadnem sladkorju in pomaga pri okužbah s kandido in pri kožnih obolenjih (akne, koprivnica). Različne tehnike predelave rastline v prah dajejo različne okuse. Vendar preveliko uživanje stevije (odmerki, ki so večji kot samo v namene sladkanja) lahko pri osebah, ki obolevajo za diabetesom, povzroča težave. Pri osebah, ki imajo težave z nizkim krvnim tlakom, jih lahko pretirana uporaba stevije še stopnjuje, zato naj ob uporabi koncentrata ali raztopine pozorno spremljajo krvni tlak. Ob uživanju stevije ob obrokih hitreje dosežemo občutek sitosti in ustavimo pretirano željo po hrani.

Mnogo prednosti pred sladkorjem

Stevija nima kalorij, ne karamelizira, ni kancerogena, ne fermentira v alkohol in ne vsebuje konzervansov.

Za izvlečke iz listov rastline stevija je bilo ugotovljeno, da vsebujejo veliko antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe DNK, ki vodijo do raka. S tem je stevija rebaudiana postala uporabna tudi kot potencialni vir naravnih antioksidantov. Poškodbe DNK so povezane z vrsto bolezni, predvsem z rakom, s težavami s plodnostjo in razvojnimi napakami. Zaustavitev poškodbe DNA je tudi ključnega pomena za dolgo življenjsko dobo. To je dobra novica za to naravno sladilo, ki je bilo desetletja prepovedano za prodajo.

V različnih raziskavah so analizirali tudi vsebnosti in hranilne elemente v steviji. Vsebuje vitamin C, beta-karotin (pro vitamin A), krom, kobalt, rastlinske maščobe in vlakna, železo, magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, proteine, riboflavin, selen, silicij, natrij, tiamin, vodo, cink in olje ter dodatnih 53 elementov.

Stevija je izvrstni pomočnik v procesu hujšanja, saj ima tendenco zmanjševanja zalog v naših maščobnih skladiščih ter odpravlja željo po sladki in mastni hrani. Pri ljudeh, ki imajo porušen odnos in povezavo med hipotalamusom in želodcem, uravnava apetit. Dokazano je, da stevija izboljšuje prebavo in funkcioniranje gastrointestinalnega trakta ter pomaga, da se telo po bolezni hitreje okrepi.

Najnovejše raziskave lahko k seznamu prednosti tega sladila dodajo še dejstvo, da je stevija 300-krat bolj sladka od sladkorja, lahko topna v hrani in pijači in ne povzroča znatnega povečanja ravni sladkorja v krvi, zaradi česar je varna za diabetike. Medtem ko imajo mnogi izvlečki stevije nekoliko grenak priokus, ki spominja na sladki koren, so številni proizvajalci ugotovili metode, kako odpraviti to pomanjkljivost.

V Eu prepovedana, drugod pa uporabljana v široke namene

Po pooblastilu Evropske komisije je Evropska agencija za varnost hrane pred kratkim začela oceno varnosti in znanstveno preučevanje stevije.

Ministrstvo za zdravje je na podlagi evropske odločbe slovenske kupce opozorilo, da je prodaja te rastline prepovedana tudi na slovenskem tržišču. V Sloveniji torej nista dovoljeni trženje in uporaba omenjene rastline kot živilo ali kot živilska sestavina. Dovoljena je le kot okras na vrtu.

Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da priložene študije nakazujejo, da bi živilo bilo lahko toksično v daljšem časovnem obdobju, da bi lahko bilo kancerogeno in da je velik sum, da zmanjšuje plodnost pri moških. Raziskave niso enostavne, saj je v steviji veliko število različnih kemikalij. Zato je Znanstveni odbor za živila pri Evropski uniji dopustil možnost za trženje rastline, če bodo dodatne raziskave pokazale njeno upravičenost.

Drugje po svetu pa so steviji na široko odprta vrata njene uporabe v živilski, kozmetični, estetski in zdravstveni industriji. Med te države spadajo tudi Švica, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska in Japonska. Največji potrošniki so Japonci. Stevijo komercialno gojijo na Kitajskem, v Izraelu, na Tajskem in v Srednji Ameriki. Kitajska je največja izvoznica. Vendar pa lahko sladko zelišče pridelujejo tudi v večjem delu ZDA.

Uporaba narašča ne samo kot nadomestek za sladkor, ampak tudi v posebni prehrani bolnikov s sladkorno boleznijo, saj stimulira izločanje inzulina in s tem ugodno vpliva na nivo krvnega sladkorja, v prehrani bolnikov z visokim holesterolom in trigliceridi, idealna pa je tudi pri hujšanju.

Za duhovnost Meta Kokalj