Zakaj ljudi preprosto ne prebavljaš?
Ljudje so preveč
Mogoče te hitro obišče občutek, da so ljudje preveč. V pogovor se šele zapleteš, pa ga imaš že dovolj. Že v štartu potegneš črto in to osebo mentalno odpišeš. V tvoji glavi se je pogovor že zaključil. Nato pa se počutiš neverjetno olajšano. Mogoče se ti tišina zdi veliko bolj blagodejna od pogovora. Ta predčasni zaključek pogovora brez kančka slabe vesti pa sčasoma lahko postane tvoj vzorec za odnose. Dvorezni meč – ko se v odnosih ne počutiš dobro, ti to potrjuje tvoje dominantno prepričanje, da so odnosi bedni. In bolj kot utrjuješ to prepričanje, bolj razvijaš navado, da se ljudem izogibaš. Nevede se ujameš v vzorec obnašanja in čustvovanja.
Odnosi so bedni
Roko na srce – kakšni odnosi dejansko so bedni. Ko resnično ne veš, kaj bi počel z odnosom, je verjetno najboljše za obe strani, če se vse skupaj konča. Ampak določene situacije se ti mogoče ponavljajo tudi, ker vedno prihajaš do istih zaključkov in identičnih spoznanj. Stvari so kakšne so, ker nikoli niso bile drugačne. Mogoče imaš oprijemljive dokaze, ki jih vedno znova opravičuješ. Sklepaš na podlagi občutkov, ki jih imaš, ko si vpet v odnose. Začne se lahko z občutkom nelagodja, ki te najprej samo malo moti. Kasneje te lahko obremeni in spravi z živci čez rob, zadnja faza pa je, da želiš osebo, ki te iritira, samo izbrisati z obličja zemlje. Samo gledaš naokoli in iščeš izhod. Tvoj občutek je namreč prvi in zadnji, glavni in najbolj pomemben dejavnik, ki kreira tvojo resničnost. Iz vidika tvojega uma ni nobenega dvoma, da tvoje prepričanje drži. To najboljše veš, ko nisi vpet v odnose. Ko gre za odsotnost odnosov. Takrat namreč čutiš ogromno olajšanje in trajni notranji mir. Vse to občutiš, ko se odnos konča.
Nerad se ukvarjaš z ljudmi
Mogoče imaš rad ljudi, samo ne maraš pa se z njimi ukvarjati. Utruja te dejstvo, da ljudje pač preveč govorijo. Zaljubljeni so v svoj lasten govor. Neskončno izražanje osebnih mnenj je mogoče lahko zabavno za sporočevalca, za prejemnika pa je to psihično utrujajoče. Nekdo pač rad govori, ti se moraš pa sedaj ukvarjati z njim. Tudi ko te tematika in oseba sploh ne zanimata. Mogoče bi se najrajši teleportiral na drugo lokacijo v tistem trenutku. Utrujajo pa te tudi tisti, ki se non stop postavljajo zase. Od tebe pa pričakujejo konstantno angažiranost. Pričakujejo, da moraš podati feedback na to, kar govorijo – jih potrjevati, jim kimati ali konstruktivno sodelovati v pogovoru, v katerega si pravzaprav ujet.
Moč pogovorov
Mogoče te ljudje in njihov način razmišljanja v splošnem ne zanimajo. Nerad se vklapljaš v neskončne življenjske drame. Mogoče ti v samoti porabiš večji del svoje energije – ko delaš na svojih sanjah, med ljudi pa prideš samo takrat, ko bi se rad spočil ali pa ko je druženje neizogibno. Tvoj čas v družbi je praktično tvoj čas za počitek. Mogoče ti ni do tega, da bi na kavicah reševal svet. Niti, da bi kanaliziral svoje probleme osebi, ki ti sedi nasproti. Pač ne verjameš v moč pogovorov. Verjameš v akcijo in delo, besedičenje pa se ti zdi velika potrata časa. Napačna uporaba energije in posledično neizkoriščen potencial. Nekdo govori 3 ure skupaj samo zato, da njegove besede nato ostanejo v zraku in se kot oblaki sproti razblinijo v nič. Mogoče ti rajši najprej narediš stvari, potlej pa o njih govoriš na glas. Mogoče bolj verjameš v informacije, izražene v pisni obliki – zdijo se ti bolj relevantne, premišljene in uporabne. O temi, ki te zanima, rajši prebereš članek ali poslušaš video, saj sklepaš, da je avtor spustil informacije čez sito in vključil le najboljše. V pogovorih pa imaš mogoče problem s selekcijo informacij. Lahko, da se tudi neuspešno sprašuješ, kaj sploh je tvoja vloga v odnosu.
Prepad
Lahko, da gre za prepad med tem, kako razmišljajo ljudje in kako razmišljaš ti. Da stvari, ki so ljudem pomembne, tebi pač niso. Stvari, ki so ljudem pametne, so tebi trapaste. Stvari, ki druge bremenijo, so tebi tako osnovne, da jih opravljaš z levo roko ali v miže. Tebi kaj tako enostavnega pač ne more do živega. Mogoče imaš za seboj veliko hujše izkušnje in so ti tuji izzivi sedaj naravnost komični. Mogoče stvari, ki so drugim trn v peti, ti sploh ne zaznavaš kot sporne. Zato si z ljudmi večkrat na nasprotnih bregovih.
Karkoli imajo ljudje, ti tega nimaš
Tukaj ne govorimo o individualnih razlikah.. vsak je narejen malenkost po svoje. Vsak ima svoje nastavitve, pa katerih funkcionira, drugače nastavljene. Govorimo bolj o razlikah, ko se tvoje razmišljanje in čustvovanje ne ujema v 90 %. Kar pomeni, da z ljudmi vedno znova loviš tistih 10 %. Preprosto se ne počutiš kot da si eden izmed njih. Kot da si vedno na drugem planetu, počutiš se tako zelo odtujeno. Mogoče, da imaš občutek, da karkoli imajo ljudje, ti tega nimaš. In obratno. Pogovori nikoli ne delujejo kot dvosmerna komunikacija.
Poglabljanje vase
Ti se mogoče rad poglabljaš v svoje občutke. Rad iščeš odgovore na navidez nesmiselna vprašanja. Mogoče so ti pri srcu abstraktne stvari, kot so umetnost in duhovnost. Si pristaš unikatnega razmišljanja, zaradi česar avtomatsko odstopaš od norme. Mogoče veliki večini ljudi zavestno ne želiš biti podoben. Želiš si ustvariti boljše življenje zase. Mogoče te zanimajo izjemni rezultati. Ne želiš vleči nase tuje energije. Nočeš se poistovetiti s pogledi drugih, ker ne želiš, da ti kakorkoli vplivajo na tvoje življenje. Podzavestno se bojiš – da če boš obkrožen z energijo, ki ti ne pomaga napredovati, da to avtomatsko upočasnjuje tvoj napredek. Še posebej, če se rad ukvarjaš z idejami in selektivno izbiraš svoje misli in občutke. Mogoče si želiš narediti stvari, ki jih ljudje ne razumejo. Niso pravi naslov zate. Mogoče tudi, da ti splošna ideja o lahkotni plovbi čez življenje ne diši. Upira se ti ideja o življenjskem stilu, polnem malih idej, povprečnih nazorov in uživanja. Ambicioznost namreč vedno zavije iz najbolj uhojenih poti. Zato se od ljudi rajši distanciraš.
Delo na sebi
Ni nujno, da si marsovec na zemlji, brez osnove in načel, po katerih poteka realni svet. Nasprotno, lahko se super znajdeš v vsakdanjem svetu. Ni pa nujno, da želiš o očitnih stvareh tudi naglas debatirati. Čuvaš svojo energijo za tiste stvari, ki so ti resnično pomembne. Na ta način si lahko prihraniš živce in nejevoljnost, ki pride iz poslušanja ljudi, ki niso na podobni valovni dolžini kot ti. Mogoče s tem, ko se izogibaš ljudi, več in lažje delaš na sebi. Mogoče se želiš na novo definirati. Ne želiš, da bi prisotnost ljudi ovirala tvoj proces transformacije. Preprosto ne želiš, da se te moti.
Ali ti ali oni?
Enkrat se z ljudmi ne ujameš, drugič pa zavoljo sebe potrebuješ socialno izolacijo. Mogoče energije drugih ljudi tudi premočno vplivajo nate. Da si besede drugih preveč ženeš k srcu. Da ti hitro pridejo do živega. Mogoče ljudje čisto nehote vedno znova zamajejo tvoj čustveni svet. Dobesedno ga pretresejo, postavijo na glavo. Mogoče se zato preventivno izogibaš ljudi. Da zaščitiš samega sebe. Mogoče te odnosi tudi energijsko pijejo. Hitro imaš lahko občutek, da te dušijo, da nimaš dovolj svojega prostora. In mogoče se ti zato zdi, da moraš na eni točki sprejeti »ali-ali« odločitev: Ali ti ali oni? Da pač ni vmesne poti. Seveda, da želiš masko za kisik dati gor najprej sebi. In točno zato je možno, da ljudi preprosto ne prebavljaš.





















































