Tolikokrat nerazumljena ali napačno razumljena beseda, zato bom posvetila v temo, ki kliče po svetlobi. Svobodo si predstavljamo, kot stanje brez spon. Stanje, kjer lahko delamo karkoli in kadarkoli in kjer nobena zunanja situacija ne more vplivati na naše odločitve. Želimo si finančne svobode, partnerske svobode, zakonske svobode, politične svobode, verske svobode. Katerokoli od naštetih svobod si želite vi, pomeni, da se v ne-svobodi počutite ujete.
Dejstvo, ki se ga zavedate je, da ne morete spremeniti zunanjih okoliščin. Nekatere sicer lahko. Zamenjate službo, ki ponuja več svobode. Zamenjate osebe v odnosih, ki vas ne bodo tako utesnjevale. Morda celo odpotujete in si za mesec, dva ali več, domišljate, da ste popolnoma svobodni. Nič od naštetega, ni prava svoboda. Vse to so zunanje stvari, ki jih lahko zavedno spregledate in živite v lažnem občutku, da je vse v najlepšem redu. Vendar od njih zgolj pobegnete ali jih z opravičilom preložite na kasnejši čas. Vse to je laž ali beg in ne-svoboda vam sledi iz preteklosti, obenem pa vas čaka v prihodnosti.
Nesmiselno je iskati svobodo zunaj sebe.
Človeška zavest in celotna družba, sta daleč od zavesti, ki jo najdemo v preostali naravi. Živali in rastline niso religiozne in nimajo političnega udejstvovanja, pa so preživele vzporedno z nami. Človeška družba deluje ravno nasprotno, deluje na način, da živimo v sistemu odvisnosti. Kot otroci smo odvisni od staršev, kar je edina primarna stopnja razvoja, ki je potrebna za fizično preživetje. Starši nas hranijo in oblačijo. Veliko nam dajo, če nas obenem tudi ljubeče sprejemajo. Obenem pa v nas, kot v prazno knjigo, zapišejo svoja pravila, svoje religije, svoja politična prepričanja, svoje frustracije in neizživete želje. Za starši enako delajo šole in potem službe in ne nazadnje tudi prijatelji in partnerji, pa naj bodo poslovni ali ostali, ki si jih izbirate za druga razmerja. Z vso to navlako, ste danes tukaj.
Zagotovo veliko veste o znanosti ali religiji. Ste strokovnjaki, profesorji, duhovniki. Identiteto razširjate na ime in priimek in vsemi nazivi, ki so vam jih dodali drugi in ki ste si jih dodali sami. Ste starši, sorodniki, prijatelji, delavci, kuharji, čistilci…mnogo vsega ste. Kristjani, mohamedanci, judi, krišne, taoisti…edino svobodni niste. V tem primeru govorim o resnični svobodi. Če hočete resnično svobodo, potem je nujno, da vse kar ste verjeli o sebi do sedaj, postavite na stranski tir. Ves lažni jaz, ki si je nadel mnogo etiket, morate pustiti za seboj. Uporabila sem besedo morate in to sem storila namerno. Čeprav tudi ta beseda v sebi ne nosi svobode, ravno nasprotno. Rekli boste, da bi morala biti nežnejša in uporabiti mehkejše povabilo, ki bi se glasilo: “dobro bi bilo” ali “poskusite poskusiti”. Vendar če želite spremembo, ta nikdar ne bo nežna. Vedno se bo oglasil vaš ego, ki bo silovito in z vso vztrajnostjo branil svoje meje. Kot to vidimo v svetu, ki nas obdaja. Zato pravim, da družba, ki jo doživljamo ne živi na ravni zavesti, kjer bi prevladoval ne-ego, ne-um, ne-jaz, zato se zunanje sprememba še ne bo zgodila.
Občasno se pojavijo revolucionarji in z njimi revolucija, ki kliče po spremembi na bolje, vendar so to posamezniki in gibanje zgolj manjšinsko in le redko uspejo zares trajno vzpostaviti spremembo. Uspe jim, da nas opozarjajo, to pa je največkrat tudi vse. Kar bi resnično potrebovali ni revolucija, ampak upor. Tu ne mislim na upor navzven, kajti ta se bo zgodil naravno in sam po sebi, kot posledica dovolj velikega števila ljudi, ki bodo spremembo naredili v svoji notranjosti. Upor o katerem govorim je stvar notranjosti vsakega posameznika. Ne želim, da me razumete narobe. Vem, da se moramo povezovati z zunanjim svetom in skupnostjo, ker moramo preživeti. Povezovanje je neobhodno, razen, če niste popoln asket. V družbi delimo sebe, denar, dobrine, odnose, premoženja in ta krog bo ostal takšen, dokler bo takšna trenutna zavest. Vendar več, ko nas bo in bomo spremenili svoj notranji odnos in znotraj sebe verjeli v svoja pravila in intuicijo, ki ve kaj je prav, hitrejša bo možna sprememba zunanjega sveta. Na takšen način dvigujemo tudi kolektivno zavest, ne samo svoje.
Ko bo družba prešla v novo stanje – v komuno, kot sem to napisala v prejšnjem članku ČLOVEK NAJ NE ŽIVI SAMO OD KRUHA! – Sandra Kocijančič si lahko nadejamo sprememb, ki bodo vidne tudi navzven. Ta prihodnost je (pre)daleč in do tja je (upam, da ne pre)dolga pot.
Edino resnično je zdaj vprašanje: Kaj lahko storim že danes, tukaj in zdaj?
Ne drži, da ste nemočni, drži pa, da ne boste že danes, samo vi, spremenili celega sveta. Seveda ga ne morete. Lahko pa postanete tihi uporniki. Ni brez veze. V sebi se lahko NE STRINJATE. Lahko zavržete vse negativnosti, ki so vam jih nekoč povedali. Lahko se počutite lepi, tudi če vas zunanji svet ne označuje tako. Nestrinjanje razširite na čim več področij, s katerimi se ne morete več strinjati, medtem, ko se v vas rojeva modrost. Če je to religija, potem se z njo ne strinjajte. Ni vam potrebno nikomur goreče razlagati, zakaj je tako. In ne gojite jeze, če ste se do danes motili. Jeza ni čustvo, ki bi svetu prinesla mir in sožitje. Tudi to doživljamo in vidimo v zunanjem svetu. Pomirite se s preteklostjo, ni je več, preživeli ste jo. Ostala je za vami, nekje zadaj. Vi pa ste tukaj, živite v tem trenutku. Nihče ni kriv.
Izpostavila sem religijo, zgolj kot primer. Vsa pravila, ki so napisana v imenu Boga, Jezusa, Mohameda, Alaha so enaka pravilom, ki so jih pisali politični voditelji Stalin, Hitler, Mao Zedong. Vse to so diktature vašemu notranjemu svetu. Preživijo, ker v vas vzbujajo strah, obenem pa tudi varnost. Enostavno se je podrediti in verjeti, da je tisto, kar pravijo drugi, resnica. Niste svobodni, vendar živite v izobilju. Poglejte ljudi v zaporu. Zaprti niso svobodni, vendar je za njih poskrbljeno, niso lačni in imajo posteljo. Ko jih izpustite iz zapora, pa ne znajo živeti in naredijo vse, da pridejo spet nazaj. Religija deluje enako. Povsem enostavno je svoje probleme preložiti na boga. Če ima z vami bog poseben namen, tako morda verjamete, je njegova odgovornost, da jih bo tudi rešil. Ali pa vsaj nekoč poplačal vaše trpljenje v nebesih.
Notranji svet ohranite zase. Vprašajte se, kaj je vaša resnica. Ugnezdite se vase, bodite čuječi v udejstvovanju. Ob vsem, kar delate bodite zavestno prisotni. Ko delujete na takšen način, boste lahko prepoznali ali delujete v skladu s svojim bitjem ali dušo, če je ta izraz bolj razumljiv. Ne delujte kot robot, na podlagi tega, v kar so vas prepričali vaši “vzgojitelji”. Rodili ste se, kot nepopisan list in verjemite, da večino napisanih poglavij vašega življenja niste napisali sami. Rodili ste se s stisnjeno pestjo in v njej ste skrili presenečenje. Kdo vam je povedal, da te skrivnosti ne smete živeti in da to ni prav?
Pojem svobode je velika past in velika odgovornost.
Veliko lažje je slediti religiji, diktaturi ali vaši družini in partnerjem. Ko odvržete vse zunanje, morate zelo dobro vedeti, kdo ste znotraj. Lažje je slediti, kot biti upornik. Ti dve stvari preprosto ne gresta skupaj. Ko prenehate slediti in se strinjati z vsem, kar so vam vsiljevali kot resnico, nastane velika praznina. Ta praznina je za marsikoga zastrašujoča in ko nastopi strah, se zlahka vrnemo v prejšnjo cono udobja. Odločili ste se za svobodo, kaj pa sedaj? Nastopi trenutek, ko se morate soočiti s sabo. Ko ste tako razgaljeni, postanete ranljivi in če v celoti ne zaupate vase in svoje sposobnosti, bo to postal samo nov zapor, le da se boste tokrat vanj zaprli sami. Od tu dalje obstajata samo dve poti. Ali se vrnete nazaj na staro pot, ki je poznana in na videz varna ali prepustite svojo notranji kreativnosti in talentom, da se izrazijo. Izrazili se vsekakor bodo, saj v vas ni več nobenih preprek in od tu dalje, vaš obstoj postaja vaše poslanstvo. V obeh primerih sprejmite svojo odločitev, kakršnakoli je, popolnoma jo sprejmite. Poraz ne obstaja, je zgolj izkušnja, ki se vam je zgodila. Vi ji boste dodali izkustveno noto. Lahko jo označite kot poraz in nadaljujete svojo nečimrnost, lahko pa jo označite, kot čudovito lekcijo, h kateri se boste vrnili, ko boste nanjo bolj pripravljeni.
Vso svobodo nosite v sebi. Vse, za kar trenutno verjamete, da ste, vse vaše družbene etikete, lahko z notranjo čuječnostjo, ponovno pregledate. Ob vsem kar delate, se vprašajte, zakaj to delate? Ker vam je nekdo povedal, da je tako prav, da tako morate ali ste odrasli in se lahko svobodno odločite, kaj od tega je vaša resnica? Svoboda živi v vaši notranjosti. Le znotraj vas, ni dostopa zunanjemu. Samo vi odločate komu odpirate ali zapirate vrata. Ko se osvobodite notranjega balasta, na plano privre vaša kreativnost. Ko um ni napolnjen s strahom, ste lahko resnični vi. To je naravna posledica, ko umaknete ego. To je enako, kot če v temnem prostoru prižgete luč. Luč bo pregnala temo. Vendar je luč tista, ki odžene temo in ne obratno. Tema je stalnica, vedno obstaja, ne izgine, preprosto je tam. Svetloba jo izrine in ko ugasnete luč, ponovno nastopi tema. Povsem enaka je vaša svoboda in vaša notranjost. Ko umaknete ego, se pokaže vaša stalnica, ki je sedaj prekrita z vsemi prepričanji in navlako, ki ste jo pridobili na poti do tega trenutka. Ko pozabite na vse, kar so vam kadarkoli povedali in “staro resnico” zamenjate z novo, prižgete notranjo luč, ki se imenuje SVOBODA.
Sandra Kocijančič
