Rodil se je z imenom Narendranath Dutta v Kalkuti v Indiji kot sin odvetnika. Kot otrok je kazal zgodnjo zrelost in izostren spomin. Zgodaj je zečel meditirati. V šoli je bil odličen učenec. Organiziral je amatersko gledališče, treniral je mečevenje, rokoborbo in veslanje. Učil se je igrati različne inštrumente in bil zelo dober pevec. Bil je vodja v skupini prijateljev in rad je pomagal ljudem. V Kalkuti je študiral filozofijo in zgodovino evropskih narodov. Zgodaj so ga začela zanimati religiozna vprašanja in pridružil se je religioznemu gibanju Brahmo Samaj, ki pa ga s svojimi molitvami, obredi in petjem pobožnih pesmi ni zadovoljilo. Leta 1881 je prvič srečal Ramakrishno. Ker je bil po naravi skeptičen, je Mojstra dolgo časa preizkušal, dokler ga ni sprjel z vsem srcem za svojega Guruja. Ko je Ramakrishna leta 1986 umrl, se je Narendra skupaj s skupino Ramakrisninih učencev odpovedal posvetnemu življenju in v Barangarju osnoval meniški red. Leta 1890 je kot menih začel potovati po Indiji in v tistem času je prevzel ime Vivekananda. Spoznaval je različne kulture in tradicije Indije in neuravnovešenost družbe ter tiranijo kastnega sistema. Leta 1892 je tri dni meditiral na skali ob morju na južni konici indijskega polotoka, kjer so se izoblikovali načrti za poenotenje in preobrazbo hinduizma in Indije. V Madrasu je o tem govoril množicam mladih in naredil močan vtis. Prosili so ga, da gre v ZDA predstavit hinduizem na skupščino svetovnih religij. Leta 1893 je predaval na skupščini v Chicagu, kjer so ga z navdušenjem sprejeli. Takoj za tem je imel vrsto predavanj in intervjujev po celotni ZDA, največ na pomembnejših univerzah. V nekaj letih je ustanovil več vedantskih centrov, med drugim v New Yorku in v Londonu. Leta 1987 se je vrnil v Indijo, kjer so ga sprejeli kot narodnega heroja. V Indiji je nadaljeval s predavanji, s katerimi je dvigoval entuziazem in moralo Indijcev. Osnoval je meniški red Ramakrishne, ki je danes eden največjih redov hindujske družbe v Indiji. V letih 1899 do 1900 je še enkrat potoval na zahod. V Indiji je blizu Kalkute poučeval vedantsko filozofijo. Telo je zapustil v meditaciji v svoji sobi zraven reke Ganges. Njegova zapisana predavanja in pisma veljajo še danes za temeljna besedila hindujskega prakticiranja joge.
CITATI:
»Obstaja radost, ki je Absolut-na in ki se nikoli ne spremeni.«
»V Absolutu ni ne časa, ne prostora, ne vzročnosti; vse je Eno.«
»Navezanost pride le, če pričakujemo povračilo.«
»Vsa bridkost in bolečina prideta iz navezanosti.«
»Telo ni Jaz; oditi mora.«
»Telo je naš sovražnik, pa vendar je naš prijatelj.«
»Obstaja samo en tempelj – telo. Je edini tempelj, ki je kdajkoli obstajal.«
»Zlata veriga je prav tako slaba kot železna.«
»Dokler potrebujemo koga drugega, da nas naredi srečne, smo sužnji.«
»Vsi smo sužnji svojih čutil, sužnji svojih umov – zavestno ali podzavestno.«
»Knjige so dobre, vendar so samo zemljevidi.«
»Knjige ne morejo poučevati o Bogu, lahko pa uničijo neznanje.«
»Samo pogumen si dovoli biti iskren.«
»Kjer ni jetništva, tam ni vzroka in posledice.«
»Čim subtilnejši je vzrok, tem močnejša je posledica.«
»Dobimo samo, kar zaslužimo.«
»Vsak trenutek je nova priložnost.«
»Sprememba se lahko zgodi samo v omejenem.«
»Popolna ljubezen, srce, ki nikoli ne reagira – to zgradi značaj.«
»Roka je bila ustvarjena, da vedno daje.«
»Za dobro mnogih, za srečo mnogih se velike duše odločijo za rojstvo.«
»Neenakost je temelj stvarstva.«
»Stvarjenje pomeni boj za vrnitev v svobodo.«
»Enost je pred stvarjenjem, različnost je stvarstvo.«
»Individualnost v univerzalnosti je načrt stvarjenja.«
»Stvarjenje ni ‘narediti nekaj’, temveč borba za ponovno vzpostavitev ravnovesja.«
»Samo duhovna in etična kultura lahko spremenita napačne rasne tendence.«
»Smrt pomeni samo zamenjavo obleke.«
»Za človekove želje ni meja; želi in želi, in ko pride do točke, ko želja ne more biti izpolnjena, je rezultat bolečina.«
»Obstaja samo ena prava želja: vedeti, kaj je resnično – biti duhoven.«
»Naše želje se neprestano spreminjajo – kar cenimo en dan, drugi dan zavržemo.«
»Tvoja usoda je v tvojih rokah – Guru te samo pripravi do tega, da to razumeš.«
»Skoraj vse trpljenje je povzročeno zaradi nezmnožnosti nenavezanosti.«
»K tistemu, ki ne skrbi za nobeno stvar, pride vse.«
»Razlike naredijo vse tukaj lepo.«
»Zavestno ali nezavedno vsak človek poskuša odkriti božanstvo.«
»Dolžnost je redko sladka.«
»Vse naše dolžnosti so Njegove.«
»Vzgoja se mora šele pojaviti v svetu; in civilizacija – civilizacija se še nikjer ni začela.«
»Izpopolnimo način; cilj bo poskrbel sam zase.«
»Veselje, ki ga iščeš, je samo v miru; in mir je v odpovedi fizičnemu užitku.«
»Prava enakost ni nikoli bila in nikoli ne more biti na Zemlji.«
»Bistvene stvari so večne, nebistvene imajo vrednost samo določen čas in če pravočasno niso nadomeščene z nečim bistvenim, so zagotovo nevarne.«
»Vsak mora sam doseči svojo odrešitev.«
»Najprej kruh in zatem religija.«
»Posvetnost in realizacija Boga ne moreta iti skupaj.«
»Ljudje bi morali delati zaradi dela samega in ljubiti zaradi ljubezni same.«
»Vsaka duša se giblje, kot bi bila v krogu, in mora to dovršiti; in nobena duša ne more tako pasti, da ne bi prišel čas, ko se bo morala zopet dvigovati. Nihče ne bo izgubljen.«
»Res je, da bo vsako bitje svobodno, prej ali slej; niče ne more biti izgubljen.«
»Nihče ni bil nikoli rojen, nihče ne bo nikoli umrl; samo spreminjaš svoj položaj – to je vse.«
»Ničesar ni, kar bi bilo popolnoma zlo.«
»Ta ‘jaz’ in ‘moje’ sta vzroka vsega zla na svetu.«
»Ne morem videti zla, če nisem zlo.«
»Nagon se razvije v mišljenje, mišljenje v transcedentalno zavest.«
»Vsa nebesa, ki so kdajkoli obstajala, so sedaj in tukaj.«
»Izkušnja je edini vir znanja.«
»Ne obstaja taka stvar, ki bi bila neuspeh v vesolju.«
»Ne gledamo svojih napak; oči ne vidijo sebe – vidijo oči vseh drugih.«
»Ker narava ni sebična, je močna in neustrašna; samo iz sebičnosti pride strah.«
»Strah je največje od vseh praznoverij.«
»Strah je vzrok vsega gorja in neustrašnost ustvari raj v trenutku.«
»Edina religijo, ki bi jo morali poučevati, je religija neustrašnosti.«
»Vsake zanimive hrane se je treba izogibati.«
»Vse, kar ima ime in obliko, je minljivo.«
»Samo Svoboden ima svobodno voljo.«
»Da bi bil svoboden, moraš biti nad naravnimi zakoni.«
»Cilj vsake duše je Svoboda.«
»Človek že ima svobodo, toda to bo moral šele odkriti.«
»Narava s svojo neskončno močjo je samo stroj; samo svoboda tvori čuteče življenje.«
»Svoboda je enotni cilj celotne narave, čuteče ali nečuteče; zavestno ali nezavedno se vse trudi doseči ta Cilj.«
»Svobodo se lahko doseže samo s popolno nesebičnostjo.«
»Če vemo ali ne, če se zavedamo ali ne, vsi se trudimo izstopiti iz sanj sveta.«
»Cilj univerzuma je realizirati enost z Enim Obstojem.«
»Bog je ljubezen in samo tisti, ki je spoznal Boga kot ljubezen, je lahko učitelj pobožnosti.«
»V resnici je On edina privlačnost, vredna človeškega srca.«
»Kdor ljubi vsa bitja brez razlikovanja, ta najbolje časti Boga.«
»Bog je neskončen krog, katerega mej ni nikjer, toda središče je povsod.«
»Čisti Obstoj-Znanje-Ljubezen je cilj; in Ljubezen je Bog.«
»Bog je vse, kar je.«
»Bog je edini razdeljevalec rezultatov; prepustite Njemu, naj naredi vse to.«
»Bog je ustvaril mene in jaz sem ustvaril Boga.«
»Najvišji ideal vsakega človeka se imenuje Bog.«
»Bog je v vsem, kam drugam bi lahko šli iskat Njega?«
»Poznan Bog ni več Bog; postal je končen kot kdo izmed nas.«
»Če ti nisi Bog, potem nikoli ni bilo nobenega Boga niti Ga tudi nikoli ne bo.«
»Vedanta ne priznava grehov, prizna samo napake.«
»Ateist je, kdor ne verjame vase … Izgubiti vero vase pomeni izgubiti vero v Boga.«
