Tisti neželeni dnevi...

Tisti neželeni dnevi…

Včasih pridejo dnevi, kadar smo nerazpoloženi brez razloga. Ali pa smo nerazpoloženi zaradi neke malenkosti, ki je skoraj ne zaznamo oziroma je kdaj tudi sploh ne zaznamo. Takrat pogosto rečemo, da smo se zbudili slabe volje (vstali na levo nogo). In kaj hitro se lahko zgodi, da se to nerazpoloženost lahko projicira na drugo osebo, ki jo zaradi “napačnega” odziva na nas, kasneje krivimo za naše stanje.

Zanimivo, da se večino tega ne zaveda in da si redki to priznamo. Vsaj v tistem trenutku, težko. Temu lahko rečemo “obrambni mehanizem”, ki nas “brani” pred priznanjem, da smo juho zakuhali sami. Ampak…. Kaj naj storim, da se to dogaja čim redkeje?

Najprej si moramo želeti spremeniti to… Torej je potreben uvid v situacijo, soočanje z njo, pomiritev v smislu, da si ne vlivamo občutkov krivde in smo hvaležni, da smo to uvideli. Nekateri tega nikoli ne zmorejo. Nato pa se postopoma navajamo na stanje, v katerem se bomo opazovali in kasneje spreminjali reakcije nase in na druge.

Za začetek se zazrimo temu živemu bitju, ki ga nameravamo kriviti za naše stanje, v oči. Zazrite se ji naravnost v oči. Če tega še ne zmorete pa najdite drug način “čiščenja” (meditacija, klepet z drugo osebo, poslušanje glasbe, sprehod, motivacijski govori….). Meni pomaga pisanje….

Upam, da ta zapis prebudi kakšno spečo dušo…

Deli to s prijateljem