Ni pravično, da je svoboden. Ni pravično, da je svobodna. Ni pravično, da lahko hodijo po svetu lahkih src. Ni pravično, da se je tožilstvo odločilo kakor se je. Ni pravično, da se še vedno vlečejo stari zakoni. Ni pravično, da se uporabijo stari zakoni. Ni pravično, da nekateri dajo prijavo v novem zakonu in prav tako zaradi »slabih« dokazov primer pade. Teh novic je ogromno, preveč! Ni pravično, da primer sploh zastara ali pade. Ni pravično, da veliko ljudi še vedno ne verjame. Ni pravično, da se nič v tej smeri ne naredi. Ni pravično, da se to sploh dogaja. Ni pravično, da se je meni to dogajalo. Ni pravično, da še vedno imam telesne spomine. Ni pravično, da še imam nočne more ali tesnobo v nedogled. Dovolj imam te tesnobe. Ni pravično, da je šel ves moj trud od pisanja prijave do policije do vseh postopkov v vodo…. To res ni pravično. Life faking is not fair… bla bla bla bla.
JE SPLOH KAJ PRAVIČNO V TEJ SMERI…?
Ne vem….res ne vem. No…ok pa je res vse tako grozno in ne pravično na tem svetu kakor je opisan uvod? Ne vem.. mogoče… ampak ja mogoče je čas, da delim en del svojega razmišljanja. Ponovno imam največja uvidenja, nekaj dni pred izpitom. Zanimivo. Učenje o naravi noro pripomore k mojemu uvidenju situacije. Zakon. Eni ljudje me bodo podpirali drugi ljudje se bodo zgražali. No za mene nič novega. Vedno je nekako tako. Saj ljudje smo različni in imamo različna mnenje. To podpiram. Ampak storilci so še vedno krivi in pika! Ljudje, ki sodelujejo z njimi so sokrivi. Ljudje ki vam/nam ne verjamejo so še eni ljudje v življenju, ki ste jih srečali ali spoznali. Čeprav se počutite/ počutimo krivi…vem da nismo krivi.
Ja, vem čutimo se krivi, ampak nismo krivi.
Zdaj pa naprej. Ok, ko boste dali prijavo in ko pade v vodo…vem vse ni pravično, logično, ker vam se bo prebudil otrok v vas. Pravzaprav v sebi notri boste hrepeneli, da bi storilca…. A to je v podzavesti. V zavednem delu, si lahko govorite, da razumete. Hah. A v resnici, boste hrepeneli po tem. S tem ni nič narobe! To podpiram! Saj v nezavedni del je težko stopiti skozi noč. Priznajte si, da hrepenite po tem. Tudi jaz hrepenim po tem, v nezavednem delu. Ok.
Pri meni je bilo obratno. Hotela sem ostati močna in preračunala vse izide. Vedela sem, da 90 % možnosti, da žal ne bo šlo naprej. Da bo zastarano. To ne pomeni, da ni dovolj podatkov! To pomeni, da je zastarano. Onadva sta še vedno kriva….a svobodna. A prav tako, je prišla celotna situacija za mano, samo zato, ker sem hotela pri postopku ostati trdna. Bla bla bla, da ne pokažem vseh občutkov…to pa že ne… Vedela sem, da me jeza pelje naprej, a žalost te rahlo ustavi. Vedela sem, da če popustim, se bom zlomila. A sem čutila, da ni čas da se zlomim. Vedela sem, da bo prišel čas, da si dovolim priznati kaj si želim in da se zlomim. Tudi ta dan je prišel in še večkrat bo prišel….
Ej, you are only human. Yes.
ČAKAJTE NI VSE TAKO SLABO….
Prvo kot prvo, resnica slej kot prej pride na dan. Ja, pride. Kakor kroži energija v naravi, tako krožijo podatki, virusi, bakterije, resnice, laži….med nami. Med ljudmi. Drugo pa…pred kratkim sem dobila klic… Klicala me je oseba, da je pred leti njeni hčerki težil ta isti storilec kakor me je zlorabljal. Koliko mislite, da ima en storilec nagledanih žrtev? Ooooo, ogromno. Pogovarjali sva se precej časa. Zanimivo. A ste še vedno prepričani , da je prijava brez vezna ? Da je brez veze, da se pogovarjamo o teh stvareh. Ste še vedno prepričani, da nima pomena? Da je tako, vseeno?
Ok gremo naprej. Druga zadeva. To bodo razumele predvsem žrtve. A se spomnite, ko ste se bali svojih storilcev? A zdaj se oni bojijo vas. Vi jih držite v rokah. Ena oseba mi je pred leti rekla točno to. Živa ti držiš njiju v rokah in ne onadva tebe. Kako modrostni stavek! Sploh nisem verjela, ampak zdaj to opažam, noro. Mene se oba moja dva storilca izogibata. Izgledata grozno… Ko me vidita se umakneta. Ne upata me pogledati v oči.
Resnica, se je začela videvati….povsod.
ZA NA KONEC…
Ni bil to le en primer klica. Veliko punc mi je sporočilo tekom teh mesecev, o srečanju z njima. Poznam par oseb, ki so mi rekle, da jih je otipaval…. Dejansko se ne moreta več skriti. Ne vesta, kdo jima zaupa in kdo ne. Ne vesta koliko drugi ljudje vedo. Vesta le toliko, ko slišita od drugih ljudi ali toliko, ko si domišljata. Zabavno.
Verjemite, le ko spregovorimo, se začne reševati situacija. Res, da je kaotična. Res, da se želite takrat ubiti, dreti, samopoškodovati, jokati. Res, da ne veste komu zaupati ali komu ne. Pri teh stvareh pojdite po občutku, ker tukaj možgani zablokirajo. Res, da je težko. Fak, zajebano je. Ampak le tako, se bodo stvari nekako začele premikati v tej smeri. Še vedno sem za prijavo, ker veliko pripomore k tej samozavesti, ki sta mi jo »vzela« onadva modela. A vedite pravi ljudje vam bodo priskočili na pomoč, ko boste na to pripravljeni. O še ena modrostna. Učitelj se najde, ko se je učenec pripravljen učiti.
Živa Bombek
