Tradicionalna kitajska medicina učinkovito zdravi glavobole

Glavoboli spadajo med najpogostejše bolečinske sindrome. Tradicionalna kitajska medicina (TKM) slovi po tem, da izredno učinkovito zdravi različne tipe glavobolov, vendar ne nujno čez noč, sploh če trajajo že zelo dolgo.

OGLAS

Zahodna medicina glavobole deli na primarne in sekundarne – primarnih ne povzročajo druge zdravstvene težave, sekundarne pa lahko povzročajo zunanji dejavniki in tudi bolezni, denimo možganski tumor. Med primarne glavobole spadajo tenzijski glavoboli, ki jih je občutil že vsakdo, ter migrene in »glavoboli v rafalih«. Zahodna medicina obravnava glavobole glede na simptomatiko in vzrok. Za simptomatsko zdravljenje predpisuje protibolečinska zdravila, etiološki pristop pa se osredinja na mehanizme razvoja glavobola, zato je pogosta tudi uporaba vazodilatatorjev, antidepresivov in antiepileptikov. Analgetiki hitro olajšajo bolečino, vendar imajo tudi krajši čas delovanja, včasih pa celo ne učinkujejo.

Pri zdravniku tradicionalne kitajske medicine

Tradicionalna kitajska medicina s kombinacijo akupunkture in zeliščne terapije zdravi glavobole tako, da postopoma zmanjšuje njihovo pogostnost in intenzivnost. Prednost akupunkture je v tem, da po naravni poti vzpostavi ravnovesje v telesu in da nima neželenih učinkov, če pa že nastopijo, so zelo blagi. Med obiskom zdravniku TKM boste odgovarjali na vprašanja, kot so: kje čutite bolečino, koliko časa običajno traja, za kakšen tip bolečine gre (topa, zbadajoča, občutek, da vam bo razneslo glavo …). Poleg tega vam bo zdravnik zastavil številna vprašanja, ki se nanašajo na prebavo, tek, žejo, spanje, splošno duševno in telesno počutje … Opravil bo tudi diagnostiko pulza in jezika ter tako spoznal vzroke za glavobol.

Glavobol lahko nastopi zaradi jeter, vranice, želodca …

Po TKM je glava stičišče vseh jang meridijanov, ki potekajo od rok in nog do glave, v glavo pa se stekata tudi energija či notranjih organov in kri. V tradicionalni kitajski medicini poznamo dva načina diagnosticiranja glavobolov – po meridijanih in po sindromih. Meridijanska diagnoza se osredinja na mesto bolečine oziroma meridijane, ki ga prečkajo. Tako denimo bolečina ob straneh glave in sencih nakazuje, da gre za neravnovesje v delovanju jeter, bolečina v čelu in sprednjem delu glave pa je povezana s pretiranim/šibkim delovanjem vranice in želodca, s preveč vlage v telesu itn.

Preveč ali premalo energije či?

Sindromi lahko nastopijo zaradi notranjih neravnovesij, torej zaradi presežkov ali šibkosti. Sindromi presežkov so največkrat posledica presežka jetrne energije jang oziroma »ognja« v jetrih (posledica jeze, frustracij …), stagnacije jetrnega čija in krvi (posledica stresa, frustracij …) ali presežka vlage (sluz) v telesu (posledica šibkega delovanja vranice in želodca ali nepravilne prehrane). To so po TKM glavni krivci za migrene, šibkost v telesu pa navadno povzroči tenzijske glavobole. [pullquote]Ali gre za presežek ali šibkost najlažje ugotovimo tako, da s prsti pritisnemo na mesto bolečine: če bolečina popusti, je nastala zaradi šibkosti, če se poveča, pa zaradi presežka.[/pullquote]

Lepota kitajske medicine je v tem, da v skladu s povzročiteljem težave izbere ustrezno terapijo. Zunanji in notranji dejavniki lahko povzročijo neravnovesje čija in krvi v glavi oziroma nepravilno kroženja čija po meridijanih, ki prečkajo glavo. Glavoboli, ki jih povzročijo zunanji dejavniki, navadno nastopijo zaradi vdora vetra, mraza, vročine ali vlage v telo in meridijane.

Tudi v primeru vdora zunanjih dejavnikov zdravnik kitajske medicine oceni, ali je glavobol nastal zaradi presežka ali šibkosti. Za presežek gre, kadar je zunanji dejavnik premočan, zaradi česar se telo – kljub dobri kondiciji – ne more braniti (če smo denimo v vetrovnem vremenu brez sleherne zaščite predolgo ležali na soncu). Če je telo že v osnovi šibko (če hitro se prehladimo, če nas pogosto zebe in smo brez moči …), vanj zlahka vdrejo zunanji dejavniki, ki sprožijo glavobole. Do šibkosti čija in krvi pride zaradi neustreznega življenjskega sloga, lahko pa je tudi podedovana. Z ustreznim življenjskim slogom lahko razmeroma šibek človek s slabim delovanjem organov živi dolgo in kakovostno.

Na drugi strani utegne človek, ki se je rodil z ogromno energije, to energijo pokuriti, če bo dolgo slabo in neredno jedel, premalo spal, preveč delal ali se zabaval, če bo njegovo življenje pretirano stresno ali če bo imel prepogoste spolne odnose. To so poglavitni vzroki za nastanek številnih bolezni, tudi glavobolov.

Kakšen je vaš glavobol?

Kadar do glavobola pride zaradi vdora mraza, bolečina nastopi v zadnjem delu ali na vrhu glave. Drugi značilni simptomi tovrstnega glavobola so občutljivost na mraz, mrazenje, otrdela ter boleča ramena in vrat ter zamašenost nosu, ki jo spremlja bel ali prozoren izcedek.
Kadar je krivec za glavobol vlaga oziroma sluz, imamo težko glavo. Zdi se nam, kot da je ovita v mokro odejo, bolečina v glavi pa je topa. Bolečino lahko spremljajo oblivi mraza ali vročice, zamašen nos, oteženo razmišljanje in izčrpanost.
Glavoboli, ki nastanejo zaradi presežka jetrnega janga, so posledica jeze ali frustracije, lahko pa nastanejo tudi zaradi dolgotrajne šibkosti jetrnega jina. Med druge simptome spadajo omotica, razdražljivost in slabost. Tovrsten glavobol se kaže v obliki utripajoče bolečine na obeh straneh glave, lahko pa nas boli tudi za očmi in v sencih.
Pri glavobolih, do katerih pride zaradi »ognja v jetrih«, so simptomi enaki kot pri glavobolih, ki so posledica presežka jetrnega janga, le da jih spremljajo rdečica obraza in oči, jeza in rdeč jezik z rumeno oblogo.
Kadar povzroči glavobol vdor vročine (denimo v poletni pripeki), lahko nastopi dokaj močna bolečina, ki jo spremljajo povišana telesna temperatura, boleče grlo, žeja in hitrejši utrip.
Glavobole, ki nastanejo zaradi šibke krvi in slabšega krvnega obtoka, spremlja vrtoglavica (šibka kri) ali pa ostra, zbadajoča in fiksna bolečina na določenem mestu (stagnacija krvi).
Glavoboli, do katerih pride zaradi šibkosti čija, navadno nastopijo in se nato še razmahnejo po telesnem naporu. Bolje se počutimo naslednje jutro oziroma po počitku. Bolečina v glavi je topa, včasih jo spremljata izčrpanost in pomanjkanje teka.

Samopomoč z akupresurnimi točkami

• Pritiskajte točko na začetku obrvi, tik nad nosom (BL2).
• S palcema ali kazalcema nežno masirajte obe strani senc.
• Na robu lobanje, približno dva centimetra levo in desno od hrbtenice, kjer se stikata glava in vrat, je najbolj občutljivo in boleče mesto. Glavo nagnite nazaj in s krožnimi gibi pritiskajte na obe točki, in sicer od spodaj navzgor. (GB20)
• S palcem nasprotne roke močno pritisnite na najbolj boleče mesto na mehkem delu spleta med palcem in kazalcem, bližje kazalcu (tega ni priporočljivo početi v nosečnosti). (LI4)
• Med palcem in kazalcem na nogi, tik ob mestu, kjer se stikata kosti, s palcem nasprotne roke močno pritisnite na najbolj boleče mesto (tega ni priporočljivo početi v nosečnosti). (LIV3)

Avtor: Maša Maruša Cvelbar
www.viva.si