Učiteljeva pomoč in iskren iskalec

V čem je smisel navzočnosti na satsangu*?

V tem, da z vsem svojim bitjem spoznaš Resnico. Resnično védenje in razumevanje odstrani občutek ločenosti ali odtujitve iz popolnosti bivanja.

Neposredno spoznanje Jaza, ki je potrjeno v srcu, je celovito, ni delno. Ko prenehajo egoistična nagnjenja, se resnica razodene kot čista zavest.

Kako preseči egoistična nagnjenja?

Kaj niso tudi ta privid? Ja, so. Vendar tvoj um še ni utrjen v tem razumevanju, tako da bi lahko bila ta izjava resnična. To razumeš mentalno in to ni dovolj, ne bo trajalo. Kot pri refleksu se boš v trenutku poistovetil z egom in se boš spet ukvarjal z zadevami uma. Vse tole se zdi kot nemogoča situacija. Raziskuj samega sebe ali pa zaupaj v vrhovno moč. Poistovetenje s telesom in občutkom ‘jaza’ spodbudi nastanek osebnega uma, osebnosti. Identiteta namiguje na obstoj entitete ‘jaz’. Najdi entiteto, za katero meniš, da si. Ko jo skušaš najti, ta izgine. Zakaj? Ker ni resnični Jaz! Poizvedovanje razkrije to na način, kot ga ne more razkriti nič drugega. Če enostavno rečemo ‘Tu ni nikogar’, je to zgolj miselna potrditev in nima trajne vrednosti. Lahko temu rečeš védenje, vendar to ni tvoja verodostojna ali neposredna izkušnja.

OGLAS

Nekateri učitelji pravijo, da je preiskovanje prav tako lažno, kajti namiguje na to, da obstaja nekdo, ki naj bi poizvedoval. Ne zanima me, kaj pravijo drugi učitelji, razen če me njihove besede in navzočnost ne ganejo s svojo nedvoumnostjo. V vsakem primeru se ne strinjam. Zelo zavajajoče je reči, da je preiskovanje prav tako lažno, saj temelji na domnevi, da je iskalec že prepoznal in spoznal, da je on tista Resnica, ki jo je iskal. Če iskalec tega ne bo prepoznal globoko v sebi, bo to ostala le ideja v njegovem umu in mogoče bo celo verjel, da je našel Resnico. In nekaj časa bo občutil neznansko srečo in svobodo, misleč, da je to dovolj. Vendar je to samoprevara. Njegov um je preprosto olajšan, ker se mu ni treba spopadati s čustvenimi in psihološkimi zadevami.

Iskalec ves čas nosi privzeto identiteto. Zaveda se moči svojih nagnjenj in si želi biti osvobojen od njih. Zaradi teh teženj in še bolj pomembno, zaradi poistovetenja z njimi, se zdi resnica zakrita in težko dosegljiva. V resnici nagnjenja in navade, v katere verjamemo, vzamejo bitje za talca.

Če iskalca globoko gane sila Resnice ali energijsko polje satsanga, začne v sebi občutiti moč resničnega Jaza. Doživljati začne čudovito žarenje srčne energije, ki sije kot mir, prostranost, sreča, svoboda in ljubezen. Vendar prej ali slej pridejo na površje skrita nagnjenja uma in povzročijo, da iskalec občuti vznemirjenost, neuspeh, razočaranje in veliko neudobja. Ker je to da od miru, ki ga je prej okusil v sebi, postane negotov, osamljen in pogosto odmaknjen, ker se boji, da ga bo prevzela sila uma.

“Kaj lahko potem naredim? Počutim se tako samega, obupanega.”

Če je želja po osvoboditvi močna, se iskalec ne bo vdal. Poiskal bo nadaljnja navodila pri učitelju. Tako bo opogumljen in usmerjen k opustitvi svoje osebne identitete ali pa k preiskovanju tistega, ki trpi, in tistega, ki občuti vpliv takšnega trpljenja. Pravi učitelj bo svetoval ustrezno, glede na zmožnost iskalčevega dojema resnične narave. Pomoč učitelja je ključna za uspeh.

“Vendar rekel si, da je vse skupaj le privid, zdaj pa govoriš o napotkih. Ne razumem.”

Ostani v celovitosti in kot celovitost sáma. Ne drobi svojega uma. Besede same po sebi niso dovolj, vendar je tisto, od koder govorim in kar govorim, resnično in Resnica.

“Zbegan sem!”

Zato, ker poslušaš zgolj s svojim umom. Če to veš, zakaj se trudiš in mi govoriš vse to? Zdaj bodo drugi imeli več od tega kot ti. Lahko da jih boš dohitel pozneje. Ne zanašaj se le na razum. Potrebna sta um in srce. Resnični namen in vrednost guruja je v tem, da prepozna potrebe iskalca in ga primerno vodi, dokler ta več ne potrebuje pomoči ali zunanjega usmerjanja. Iskren iskalec mora spoznati, da je on isto kot zavedanje sámo.